Nekaj dni nazaj so vladni predstavniki, predvsem Prvi minister ali premier v ping pong početju do lastne države in njenih državljanov, rezimirali, kako uspešni da so bili v preteklem letu njihovega prej omenjenega športnega početja. »Uspešni« so bili predvsem že v začetnem obdobju, ko so kljub zmagi SDS na volitvah za poslance v DZ RS, sestavili in prepričali vodje strank kontinuitete laži in prevar lastnega volilnega telesa za sestavo »antiJanša koalicije« in s tem tudi Vlado. Od tam naprej pa sami »uspehi« na vseh področjih vladanja. Izredno in predvsem po plitvosti ali površnosti ter nekompetentnostjo izstopajo ministri oziroma člani vlade državotvornih ministrstev s samim prvim ministrom na čelu.
Marjan Šarec je svoj pohod na Vladni tron začel s tipičnim nastopom »buldožer« strategije z iskanjem »kompetentnih« kandidatov. Sam kot predstavnik pristopa »novih« obrazov in vsiljevanjem čim več političnih in siceršnjih provincijalcev in obstrancev v politiki. Na relaciji med Kamnikom in Ljubljane je sestavil skoraj pol vlade. Fant (Marjan Šarec) ima kot komik in kot komično in obenem tragična persona v politiki srečo, da je tudi norcem in neumnim sreča naklonjena. Naklonjene so ugodne gospodarske okoliščine, tako mednarodne kot tudi domače. Od tod naprej je potrebno znanje. On ga nima. Da bi potešil apetite skupin in lobijev, ki so ga postavili na ta piedestal vladanja, je nastopil čas dajanja bombončkov (beri ohranjanja privilegijev) ali drugače dviga plač v javnem sektorju, pa še to selektivno, da se ve kdo je kaj prispeval. Svojo nevednost izkazuje tudi v nastopih in razlagah in odgovorih, ki jih daje v parlamentu. »Izžareva« aroganco, plitvost in zazrtost v nekaj kaj ne obstoja, tukaj mislim na njegovo politično prihodnost. Tipična drža malih v politični promet vrženih »diktatorčkov« z omejenim rokom trajanja. Za enkrat kaže, da je ta rok znotraj »dovoljenega«, seveda po zamisli proizvajalca iz Murgelskih laboratorijev namenskih »političnih« izdelkov. Odvisno od ostalih sestavin ki so nujne da izdelek zdrži ali propade.
Skoraj sočasno s tem nastopom in povzetkom ali »Odi« prebrisanosti in veleumnosti predsednika Vlade, je bil na določen način obelodanjen volilni fiasko in dokončni politični debakl dr. Mira Cerarja.V lepo zapakiranem izdelku, ki se imenuje uprizoritev lastnega političnega »samomora« pred očmi predstavnikov medijev seveda z noto teatralnosti in cmeravosti, kar sodi zraven in se ujema z njegovim značajem in pristopom. Po ravnokar končanih volitvah za poslanke in poslance v EU parlament kjer si je prislužil »skoraj« dva odstotka političnega zaupanja, si je etični profesor in tudi nekdanji premier Vlade RS, natočil sebi in svojim slepim sledilcem, ki še bolj slepo odhajajo vstran, vino resnice v obliki napovedi programskega kongresa SMC kakšen dan kasneje pa tudi celo v volilnega kongresa(ali bolj klavzure da se dokončno med seboj pošljejo v kraje od koder so prišli ob rojstvu)na katerem pa sam gospod ustavni pravnik in trenutni minister za zunanje zadeve Republike Slovenije ne bo kandidiral za noben položaj v stranki. Kolegom iz stranke pa bo »vedno« na razpolago. Bo pa jo prevzel Zdravko Počivalšek, ki bo SMC poslal k večnemu počitku. Sočasno, pa glede na kompetence trenutnega nacionalnega Predsednika Vlade v primeru postavitve nove Evropske komisije in njene sestave, močno izpostavlja svojo pripravljenost za lastno politično »brco« iz Slovenije, ki bi ga nesla vsaj do Bruxellesa in primernega komisarskega položaja. Ostane da počakamo kako bo ta »commedia dell Arte« ali improvizacija zaključila svoje zadnje dejanje, z ploskanjem ali zgražanjem.
Slovenija je ena redkih držav v Severnoatlantski povezavi, ki nima sistem lastne obrambe. Tisto kar ima so nekakšne ruine, podrtije starega in nič novega dorečenega kar bi se lahko vsaj po osnovnih parametrih imenovalo obramba ali obrambni sistem. Vodi jo temu primerno oseba , ki je sicer po izobrazbi pravnik, po političnem profilu pa minister. Samo to. Primeren za nič, s tem primeren za vsepovsod. To in takšno določilo ga ohranja že celih 15 let. Koristi pa nič. Ta gospod Karel Erjavec, z simpatičnim pogrkavanjem genetsko pogojen z rojstvom v Belgiji, je naredil največ za sesutje obrambe države, kot temeljni prvini državotvornosti za vsako normalno državo. Prvič se je zgodilo da vojaki, poleg nizkih, kaj nizkih, mizernih plač, so tudi mizerni za videti. Ne fizično ampak kar se opremljenosti tiče. Oblačila so takšna kot od kakšnih pozabljenih revežev, ki si jih sami urejajo, čistijo, perejo ter si sami nabavljajo obutev ker jim dodeljena obutev razpade prekmalu, da o bojni pripravljenosti niti ne govorimo. Bojnega streliva je za 22 minut vojskovanja. Potem pa frače ali se skriti v prvi grm in čakati da bo konec. Načelnike generalštabov zamenjuje kar med eno in drugo vajo. Celo pošilja OVS nad njih. Državotvornost pa takšna. In takšen minister naj bi vodil ministrstvo vojsko ter del obrambnega sistema kot garanta za celovitost države in njenega ozemlja. To je roganje iz vseh državljank in državljanov.
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve Republike Slovenije je vsekakor zvezda državotvorcev. Po profilu sicer profesionalni vojak, ki je pravočasno zaslutil kdaj se je treba umakniti. Z svojim doseženim vojaškim činom višjega štabnega vodnika, bi se moral upokojiti pri 45 letih. Pa se ni. Prešel v urad za zaščito in reševanje. Tu je uradoval. Poleg dosežene izobrazbe je magistriral . veste pri kom? Pri Damirju Črnčecu. Ta Damir, ki je mimogrede del kariere opravil na MORS-u, je njegov mentor. Celo baje pripravil ga je zanj. Boštjan pa že pripravlja doktorat. Ni treba dvakrat ugibati pri kom. O čem pa še manj. Važno da je, Boštjan, doktorat, ministrovanje. Damir pa vleče niti namesto njega, Šarca, Erjavca. Damir zna. Šahirati. In to dobro. Boštjan pa izven napisanega kar mu pripravijo je zgubljen kot minister in kot »akademsko« izobražen človek, celo kot predstavnik Vlade. Hodi po Sloveniji in prepričuje državljane, ki se vsak dan srečujejo z ilegalnimi in nasilnimi migranti, da niso nevarni, da ministrstvo in policija kot organ v sestavi obvladuje situacijo v zvezi s tem. Pred njim pa kot sogovorniki stojijo oškodovanci, ki so jim taisti »miroljubni prebežniki« pokradli, uničili premoženje. Število ilegalnih prehodov se iz dneva v dan povečuje. Nesposobnost obvladovanja pa vse bolj očitna. Do kdaj? Do takrat ko bodo državljani sami vzeli pravico v svoje roke. Ko bo vse skupaj ušlo nadzoru organov ki so zadolženi za to.
Nedavna izjava, ki jo podal gospod Jože Prus iz Krmačine v Metliški občini prav kaže na to: »Ta minister ni vreden en cent, niti njegova plača ne bi smela biti en cent. In tisti, ki so v vladi, ne bi smeli dobiti en cen plače, nesposobneži.« »In bom račun poslal ministru, direktno na dom. In ima, da mi to poravna. Me ne briga! Me ne briga! Če se je včeraj hvalil v Črnomlju, da je vse v redu, da štima in tako dalje,« je povedal in dodal, da si bo za obrambo pred vse bolj nasilnimi ilegalnimi migranti nabavil orožje. Če ne bo zanj dobil dovoljenja, da bo kupil na črnem trgu. Vozilo ki so mu ga ilegalni in nezakoniti migranti ukradli je bilo s strani policije ustavljeno 20 km vstran, je bilo ustavljeno prisilno s stingerjem. V tovrstnih primerih pride do poškodb vozila. To ni edini ki je jezen in razjarjen državljan na obnašanje predstavnikov države. Doza gneva in jeze ni vedno merljiva kategorija. Prvinski nagon ohranjanje svojega premoženja in rezultatov dolgotrajnega dela lastnih rok je legitimen in razumljiv. Prav je da država in njeni predstavniki pravočasni vzamejo stvar resno in nadzor v svoje roke. Dokler ni prepozno. Boštjan Poklukar, doktorat bo počakal. Država in državljani so na prvem mestu. Če pa ne gre po tem vrstnem redu pa izhodna vrata so odprta. Pa ne samo za vas, tudi za zgoraj omenjene »državotvorce.«
Ni časa za tuhtanje!
(Komentar je bil najprej objavljen na portalu V fokusu)
