Piše: Vančo K. Tegov
Novo leto se je začelo s prerivanjem pri koritih, za katera še ne vedo, ali bodo polna. Političnih, parlamentarnih, denarnih. Doma in v tujini. V tujini je predsednik ZDA končno pokazal zobe in lase ter pod njegovim vodstvom in v izvedbi specializiranih enot za hitre intervencije ter bliskovite posege izvedel nekaj, na kar je treba računati. Končno je umaknjen še en diktator, ki je svojo državo spravil na kolena, jo spremenil v privatno združbo za krajo in zastrupljanje svojih in tujih državljanov z drogami, ki so polnile žepe njemu in njegovi kliki. Ena zgodba, ki bo v tem letu odprla svetla obzorja vsem svobodoljubnim Venezuelcem. Pogumno, riskantno, odločno, prav.
Že nekaj zadnjih mesecev imamo nešteto iniciativ, platform, razprav, snidenj – vse le z namenom, da bi pridobili koga na svojo stran. Eni na posrečen način, drugi bolj »drvarsko«, z namenom, da se kaj zgodi. In se tako ali drugače zgodi, s pičlim izkupičkom, srednjim ali medlim ter komaj zaznavnim. Prej so bili v kravatah, ravnali v rokavicah, všečno nagovarjali in se smehljali. Ta del »programa« je že zaključen.
Datum parlamentarnih volitev je že znan. Uradno. Vmes pa mnogo tega, kar bo vidno in manj vidno. Tik pred zdajci se menjavajo tudi »korita«. Še za časa trajanja sedanjega parlamentarnega mandata enim je že zmanjkalo »piče«, nekaterim zaradi neodločnosti pri prerivanju ob koritu, drugim zaradi slabega želodca (beri: nestrinjanja) z stališči svojih »so-koritarjev«, tretjim pa zaradi matematike oziroma računice.
Menjava »korit« v teku
In se že dogaja. Pogledi, na skrivaj ali javno, proti koritom soseda: ali bo tam tudi v bodoče kaj več kot pri dosedanjih sotrpinih oziroma ali bo morda kaj bolj okusnega in bolj zanesljivega mesta pri koritu ali mizi (kakor vam je ljubo) ter pribor (mesto) za še enega prestopnika. In glej ga zlomka, iz povsem drugih omizij pridejo in še prisedejo, četudi eni vedo, ali bo tudi v naslednji razporeditvi, pri naslednjem krogu postavitve sedečih oziroma ješčih pri koritu. Pa ravno tam, kamor so jih že nekajkrat spodili vstran. Tako hudo je, da že sedaj postaja hudo, posebej za tiste, ki računajo na lastni neuspeh, kot je primer pri Levici, ko so v krču in časovnem škripcu, da na vrat na nos »posiljujejo« lokalne skupnosti, kjer imajo naklonjene lokalne oblastne strukture, da zadnji hip, izven vseh shem ali časovnic, ustanavljajo zavode, ki bodo le parkirišča za izvržene iz prej omenjenih praznih ali zagotovo izpraznjenih »korit«. Celje je tukaj odigralo vlogo »trojanskega« konja. Pa še marsikdo je na tamkajšnji sceni izpadel konj. Še nekdo drug je med prestopanjem iz enega korita k drugemu podlegel že tako »uspešni« personalizaciji stranke. Ni mogel zdržati, da si ne bi postregel s priboljškom oziroma dodajanjem svojega imena k strankinemu. Računal na več. Menim, da naslednjemu, ki se je odločil za lasten suveren nastop, ta suverenost ne bo prinesla kaj dosti razen nekaj posameznih ulic ali zaselkov v okolici glavnega mesta Štajerske.
Glavna ustvarjalka lažnega mita o uspešnosti nekoga, ki vodi velik sistem, da bo znal voditi tudi vlado Gibanje Svoboda ter da bo Slovenija dosegla neslutene višine in uspešnost, je pogrnila prav na vseh frontah. Od tako velike in prevladujoče parlamentarne skupine ni ostalo nič, razletelo se je na vse strani, delujejo le preko dežurnih babjih »zjal« (ena celo z mesta predsednice DZ), druga iz klopi le, če ima »izdelan« kočijaški nastop ali kričanje, celo psovke in izganjanje poslancev iz njihovih sedežev na hladno ali ven iz dvorane. Ulica je bila na začetku, ulica spet štrli iz skorajda vseh. Ali kot mi je rekla znanka iz političnih logov: ta parlament je prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ki mu lahko pripnemo naziv ulični parlament. Da gre za razpad sistema ali lovljenje zadnje odrešilne slamice, na katero se lahko računa, je dokončna vulgarizacija medijev, seveda tistih, ki lahko dihajo samo s pomočjo vladnega finančnega »respiratorja«, njihova putanizacija in vključevanje najvišje postavljene lahkoživke v državi za mnenjsko voditeljico ali, kot zase pravi, kolumnistko najvišjega ranga.
Ena korita se praznijo, pri drugih gneča, možna je kanibalizacija levega prostora. Kljub letnemu času pa pričakujemo vroče mesece … vsaj za naslednja dva bo več ali manj tako. Veliko pretendentov za mesto pri koritu pa želelo mnogo, največji del njih pa bo imel le umazane »rilce« … zaradi vsega, kar se bo reklo ali zgodilo med prerivanjem.
