Piše: dr. Janez Juhant, predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave
Spoštovani voditelji demokratične Slovenije!
Kot državljan Slovenije odločno odklanjam izključujoč (diskriminatoren) odnos, ki ga vladajoči v demokratični Sloveniji kažete do drugih in drugačnih, posebej do Slovencev, ki so nas v nekdanjem režimu imeli za drugorazredne. Vaša ignoranca do nedolžnih ljudi, ki so jim komunisti vzeli svobodo, mladost, jih umorili ali prisilili k »umiranju na obroke«, pa presega vse meje demokratičnih navad, osnovne človeškosti in intelektualne poštenosti. Skrb zbujajoče je, da Vas, ki imate po ustavi in zakonih nalogo zaščititi najbolj ranljive in se verbalno stalno zavzemate za prizadete, nič ne ganeta trpljenje in zapostavljanje otrok, žensk in sploh vseh ljudi v nekdanjem režimu, še posebej ker vse bolj prodira v javnost množičnost in krutost tega uničevanja ljudi in imovine.
Trpljenju otrok s Petrička je požig hiše dodal nov madež, namesto da bi se hiša preuredila v nacionalni spomin in opomin. Že ob odkritju napisa na Petričku je gospod Franc Kindlhofer, ki so ga dveletnega iztrgali iz materinega naročja, njo umorili, njega pa dali v ta kraj mučenja otrok, z žalostjo in s prizadetostjo upravičeno dejal: »Mi, otroci s Petrička, žrtve komunističnega prevzema oblasti leta 1945, smo se zbrali tukaj ob cesti v zelo skromnih okoliščinah. V soboto bodo pa otroci, ki so bili žrtve nacistov, ravno tako kot mi brez vsake krivde ali zaslug za karkoli, praznovali na najvišji ravni v Narodnem domu s predsednico države, ki vedno zatrjuje, da je predsednica vseh Slovenk in Slovencev. In za nameček, da bo vse bolj revolucionarno obarvano, bo slavnostni govornik zadnji predsednik CK ZKS, Milan Kučan. Vse navzoče vprašam, ali ni bila tukaj zamujena priložnost, da bi že enkrat začeli obujati žalostne spomine z roko v roki in skupaj stopili na pot medsebojnega razumevanja? Kako bo razdvojeni narod kljuboval velikim izzivom, ki so pred nami?«
Gospa predsednica Nataša Pirc Musar, zakaj še vedno diskriminacija? Boste ob zažigu stavbe krutega mučenja otrok, ki bi morala biti nacionalni spomenik, kot so podobni v drugih državah, odločno izrazili obžalovanje zažiga in zahtevali, da organi opravijo preiskavo? Prav tako gospa predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ali ste izrekli, da se kaj takega v demokratični državi ne sme pustiti nekaznovano, in če se je zgodilo, naj sodni organi to sankcionirajo? In gospod Robert Golob, ki Vam je mar za otroke, ali boste kot premier ukazali pristojnim, da bodo opravili svojo dolžnost in obsodili požig, ki spominja na požig arhivov leta 1990? Vsem trem in drugim odgovornim v državi pa še vedno velja, da opravite pokop žrtev medvojnega in povojnega nasilja in daste uradno zadoščenje vsem žrtvam komunizma z izdajo mrliških listov ter ostalimi pravnimi pogoji za njihovo enakovredno obravnavo v državi. Zato Vas tudi pozivam, da obsodite sovražni govor vsi, posebej vpleteni v napade na novinarja dr. Jožeta Možino!
Ko bomo vsi državljani enaki pred zakonom in nas boste odgovorni branili pred zatiranjem ali razlikovanjem, bomo lahko ohranjali tudi dostojen spomin na dojenčke, ki so jih rablji na Teharjah izpostavili, da so umrli na soncu. Ne bomo več pozabljali otrok, ki so jih tam iztrgali staršem in odpeljali na Petriček. Ob sveti maši na Teharjah 5. oktobra naj molitev in tudi spoštljiv spomin na okoli 5000 pomorjenih tega in vseh drugih taborišč ter peščico preživelih, ki so šli skozi to trpljenje, spodbuja nas vse k spravi, Vas, odgovorne, pa, da storite svojo politično dolžnost in državljanom zagotovite enake demokratične standarde.
