Piše: Borut Korun
Svet je pred dnevi pretresla novica o najnovejši tragediji: v nemškem Solingenu je sirski migrant, član organizacije Islamska država, ubil tri osebe, ko jim je v nenadnem napadu prerezal vratove, osem napadenih pa se še bori za življenje.
Temu krvavemu dogodku daje posebno tragičnost dejstvo, da se je napad zgodil na »dnevu raznolikosti« Z »raznolikostjo« je mišljena seveda družbena raznolikost. Prireditev je bila manifestacija podpornikov multikulturnosti, ljudi, ki še vedno verjamejo, da je idealna družba tista, ki jo sestavlja več kulturno različnih skupin.
Po uradnih podatkih se v Nemčiji zgodi v povprečju 50 napadov z nožem na dan. V ozadju večine teh napadov stojijo militantne islamske organizacije, ki pozivajo k džihadu, k pobijanju nevernikov. Napad v Solingenu, ki je bil še posebno krvav, je zato v svojem bistvu soroden tragediji, ki se je zgodila lani v Izraelu, ko je Hamas napadel mlade ljudi, ki so tudi pripadali nekakšni mirovniški skupini. Tudi tam je šlo za klanje, za množični pokol. Toda medtem ko so Izraelci vrnili Palestincem po starozaveznem principu oko za oko in zravnali večji del Gaze s tlemi, se bodo Nemci tako kot drugi Evropejci spraševali, zakaj se je napad zgodil. Na misel jim bo spet prišla možnost, da je bil storilec duševno motena oseba ali pa da je zločin zagrešil zato, ker se čuti »nesprejetega«, nezaželenega in podobno. V takih primerih se del krivde prevali na nas, Evropejce. Mi smo vsaj deloma krivi za napade, ker migrantov ne sprejemamo vedno s šopki rož in z dobrodošlico.
Občutek krivde nas hromi, tudi ko gre za dolenjske Rome, čeprav nas ti (še ne) ne napadajo z noži. Zaradi po sili vsiljenega občutka krivde jih ne smemo imenovati Cigani. Toda ali je zato kaj drugače? So Cigani, ki to niso več, ampak so postali Romi, drugačni? So se z imenom vred otresli tudi slabega slovesa? Seveda ne, ampak pravijo nam, da smo krivi mi, ker ne sprejemamo njihove drugačnosti. Treba bi bilo sprejeti, da nekdo lahko gre v trgovino, si nabere, kar potrebuje, in potem ne plača. Ali da si postavi hišo na tujem zemljišču in potem zahteva, da mu država napelje še vodo. To je pač del družbene »raznolikosti«, ta pa je menda zaželen družbeni ideal.
Solingen, Isis, Hamasov napad na Izrael in napadi Romov na slovenske policiste imajo nekaj skupnega. (Pravzaprav se čudim, da Romi na Dolenjskem ob manifestacijah svoje drugačnosti še ne vihtijo palestinskih zastav.) V vseh teh primerih gre za napade ljudi, ki pripadajo drugačni kulturi, ki se ne prilagodijo in se nočejo prilagoditi in ki drugačnost razrešujejo s sovražnostjo.
Vem, da bo sedaj marsikdo ugovarjal. Napad Hamasa je treba razumeti, bo dejal, saj so Palestinci zatirani, izgubili so domovino in zato sovražijo Izraelce. Recimo, da je v tem nekaj resnice, toda še vedno se lahko vprašamo, ali je zato treba klati dojenčke in rezati vratove mladim dekletom? Dvom pa se podre kot hiša iz kart, ko se soočimo z vprašanjem zakaj klanje v Solingenu. Zakaj Isis napada in kolje Evropejce. Kaj pa so Nemci storili Palestincem ali Sircem? So jim odvzeli domovino, so jih poslali v izgnanstvo? Nasprotno, leta 2015 so premnogim Sircem izkazali gostoljubje.
Medtem ko Evropejci tako v Evropi živeče muslimane kot Rome štejejo za zaželeno populacijo, ki naj bi poživila sivino kulturne enoličnosti, pa pripadniki teh skupin čutijo to našo ideološko pogojeno šibkost kot priložnost za napade. Eni si bodo pridobili poseben status, s katerim jim bo omogočeno »nakupovanje brez plačila«, drugi pa uresničujejo svoj džihad. Strategija verske vojne pa je od arabskih in turških napadov pa do Al Kaide in Isisa enaka: nagnati nevernikom strah v kosti, preprečiti, da bi bili sposobni obrambe. Zato so vsi ti napadi tako grozoviti. Zato rezanje vratov nemočnim.
S svojo strategijo so uspešni. Evropejcem, ki vztrajajo pri svoji ideološki naivnosti, še vedno ne pride na misel, da bi ustavili migracije. Je treba res doživeti holokavst, da se rešiš mesijansko-utopičnih utvar?
