Piše: Davorin Kopše
Kdo smo, če gremo mirno naprej, ko nam vsevprek grozijo in nazadnje na ulici pljuvajo v obraz, mi pa vse to mirno gledamo? Se lahko ob svoji pasivnosti in brezmejni toleranci še vedno sklicujemo na demokracijo in da smo demokrati? Da imajo pač pravico razgrajati pod našimi okni, ko bi radi po napornem tednu umirjeno sedli v naslanjač, se družili s svojimi družinami, se posvečali otrokom, morda prebrali knjigo ali pogledali kak sproščujoč film, ne gre več v razum. To niso več pojasnila, ki bi zadoščala nekomu, ki bi rad mirno živel in užival pridobitve civilizacije.
Obsojam! Tako sem zapisal na Tviterju, ko so KUL protestniki obstopili poslanca Nove Slovenije Jožefa Horvata in ga popljuvali. Ampak kaj mi ali nam vsem to pomaga. Ignorirajo ali pa napadejo z žaljivkami. Predolgo nas že zmerjajo s fašisti in skrajnimi desničarji, ki podpiramo diktaturo predsednika vlade Janeza Janšo. Tistega predsednika vlade, ki dobi na vsakih volitvah daleč največ glasov. Zahtevajo naj ta odide predsednik vlade in naj odide celotna njegova vlada. To je tista vlada, ki se je na vso moč trudila celoten čas epidemije, oni pa so ji metali polena pod noge in držali pesti, da bi umrlo čim več ljudi, potem pa bi to naprtili vladi.
Pljuvajo in bruhajo
Kdor je spremljal obisk slovenskega premierja v Evropskem parlamentu, kjer je predstavil smernice in prioritete predsedovanja Slovenije Svetu EU in odgovarjal na vprašanja poslancev, je lahko videl, da so lahko pljunki tudi verbalni. Poslanka in predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je svoje pljunke mestoma stopnjevala celo do bruhanja. Pljuvala in bruhala ni le po Janezu Janši, ki ga sovraži zaradi njegove uspešnosti, ampak je pljuvala in bruhala tudi po svoji državi Sloveniji. Je tudi državo sramotila zaradi njene uspešnosti, ki jo zagotavlja Janševa vlada? Nedvomno, saj vemo, da politična opcija Tanje Fajon spodbuja revščino, da bi lahko obljubljala lepšo prihodnost. Revščino je že pripadnik komunistov in njen ideolog iz časa Jugoslavije Moša Pijade označil za stanje v katerem ljudem ne ostane drugega kot da se pridružijo partiji, saj jim ta zagotavlja vsaj preživetje. Da so Tanjini ponosni nasledniki te politike je znano in od tega ne odstopajo niti za milimeter.
Ko so nedaleč od parlamenta obstopili in popljuvali poslanca Horvata, se ni nikomur nič zgodilo. Nasprotno, pobudnica pljuvanja Anica Bidar je to označila kot nekaj najmilejšega, kar se lahko zgodi poslancem koalicije. Ob poudarku, da je proti nasilju je zatrdila, da bi jih bilo treba obesiti na drogove, na katerih pred Državnim zborom visijo zastave držav Evropske unije za čas predsedovanja Slovenije Svetu EU. Glede na vse njene aktivnosti sem po zadnjih njenih zapisih in izjavah še bolj prepričan, da ne gre za uravnovešeno osebo. To pa ne opravičuje njenih dejanj. Zagotovo bi kljub njenim očitnim psihičnim motnjam vsak psihiater v mnenje zapisal tudi, da se kljub svojemu psihičnemu stanju dejanj zaveda, zato je zanje odgovorna.
Prešernov trg baza, okolica parlamenta izletna cona
Petkovi protestniki v vseh pogledih širijo svojo nesprejemljivo, že dolgo tudi noro obnašanje. Že pred nastopom te vlade so zahtevali njen odstop, česar že glede na dejstvo, da vlada še ni bila potrjena niso mogli utemeljiti. Ko se je vlada formirala in začela z delom, so zahtevali njen odstop in pred njeno prvo odločitvijo o čemerkoli trdili, da je revanšistična in absolutistična. Nosili so grozeče transparente, ki so pogosto vsebovali besedo smrt, njihovo vpitje, da je treba Janšo ubiti pa je donelo med zidovi zgradb in srhljivo prodiralo tudi v bivališča. Ko je bilo vendarle doseženo, da se ne zbirajo več na Trgu republike, kamor že po imenu trga ne spadajo, so začeli z mitingi na Prešernovem trgu. Od splošnega h konkretnemu torej. Zdaj blatijo in sramotijo velikana slovenske kulture Prešerna in v svet pošiljajo primitivizem, svoje nestrinjanje pa izražajo na vseh mogočih področjih. Ko se pripravlja kak zakon so proti, ko je zakon v proceduri so proti in ko je zakon izglasovan v legitimnem zakonodajnem državnem organu so proti.
Brez neke prave vsebine jim je postalo na Prešernovem trgu dolgčas, zato se občasno odpravijo po ulicah, zasedejo kako prometno križišče in podobno. Nazadnje so blokirali križišče Celovške ceste, Tivolske ceste in Masarykove, ki vodi proti Kliničnemu centru. To so poti, po katerih se mnogi delovni ljudje vračajo iz napornih služb, kjer vozijo avtobusi in kjer je vozlišče reševalnih poti, saj je nedaleč stran tudi reševalna postaja Ljubljana.
No, za petkove proteste je postalo premalo petkov. Zdaj to počnejo že tudi med tednom. Na različne lokacije, zlasti pred Državni zbor in v okolico njega pošiljajo svoje manjše celice. To so skupine, ki prežijo na poslance, ki prihajajo v Državni zbor ali odhajajo iz njega. Na ulici zahtevajo, da jim povedo kako so glasovali o posameznih temah pri odločanju. Če jim njihova glasovanja niso po volji, jih zmerjajo z izdajalci in jih obtožujejo, ker so glasovali po svoji vesti namesto da bi poslušali ulico.
Beremo poročila, da so posamezni poslanci deležni hokejskih udarcev, da jim blokirajo pot in jih nadlegujejo. Ko se je prejšnjo sredo iz službe v parlamentu vračal poslanec in vodja poslanske skupine Nova Slovenija Jožef Horvat, so ga obstopili neznanci, končalo pa se je tako, da je Horvat z obrazom prestregel pljunek iz enih izmed že z besedami umazanih ust. Ker se ni praktično nič zgodilo, dogodek pa je bil označen za nekakšen prekršek in nič več, je to dalo krila za nadaljevanje primitivnih ravnanj, ki jih opisujem zgoraj in še veliko tega.
Je primitivno in nesprejemljivo, poslance spravlja v nelagodje in se ne počutijo varne, je grozeče in strašljivo, je ponavljajoče se in vedno pogosteje, je … Poslanci so vendar ljudje, čeprav tega nekateri prostaki ne mislijo tako. Ljudje na tovrstne pritiske prej ali slej tako ali drugače reagiramo. Če nimamo občutka, da nas bo kdo zaščitil, vključimo svoj obrambni mehanizem in se začnemo sčasoma prilagajati zahtevam. Ali je torej pritisk na poslanca in njegovo delo res le prekršek? Je ogrožanje demokracije v demokratični državi res le prekršek? Če je, naj se to nemudoma spremeni! Tako to ne gre in ne sme iti. Demokracija je najvišja oblika uresničevanja človekovih pravic in svoboščin. Nam in našim prednikom ni bilo lahko, ko smo se borili zanje. Bomo po pridobitvah dovolili, da nam jih vzamejo? Nekoč so nas dajali v nič različni tuji gospodarji, kasneje tudi revolucionarji, zdaj pa bi rada ulična drhal to ogrozila. Če je torej pritisk na poslance z napadi in pljunki v obraz le prekršek, moramo to nemudoma spremeniti. Če ima policija pri pregonu storilcev teh dejanj premalo pooblastil, morajo takoj dobiti dodatna. Če v policiji ni discipline in je pristranska, je treba tam narediti red, da bo policija lahko delala red.
Stopnjevanje lahko pripelje do najhujšega
Da ulica ne sme odločati je stara trditev kot je stara demokracija. Še več, tega niso dopuščali niti hegemoni v času kraljevin, cesarstev in drugih oblik vladavine. Gre demokracija res po poti o kateri naj bi govoril že filozof Sokrat, ki se je rodil skoraj petsto let pred Kristusom, s trditvijo: “Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije?”
Stopnjevanje se začne s prvim dopuščenim dejanjem. Govorimo o uporu brez razloga, potem so grožnje, sledijo konkretna dejanja in na koncu so posledice. Je ignoranca in malodušje, sledi zatiskanje oči in pasivnost, na koncu pa preštevamo mrtve. Stokrat dokazano z izkušnjami. Zakaj bi torej ponavljali še stoprvič?
Ali bo mlada slovenska demokracija prva, ki bo šla po tej poti? Nismo še tako daleč, da bi to verjel, opozorila in razmislek pa zagotovo niso odveč. Slovenec, ne dovoli tega, spoznaj se, kot je rekel tudi Sokrat. S tem, ko se spoznavamo, spodbudimo kritičnost do lastnega mišljenja. Če bomo v tem dosledni, ne bomo prikimali ulici ampak sebi in svojemu razumu. Ta nas zagotovo ne bo popeljal v petek na Prešernov trg ali med tiste, ki nerazumno nadlegujejo in napadajo mimoidoče, kdorkoli že so. Danes poslanci, jutri podjetniki, naslednji pa smo že mi na vrsti.
Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.
