Piše: Petra Janša
»Od 4. do 11. 2. 1945 je bila na Jalti konferenca zavezniških držav, ki je tvorila tako imenovano protinacistično koalicijo (ZDA-VB-SZ).
Zaveznice so že na Jalti ustanovile meddržavno reparacijsko komisijo, izhajajoč iz zahteve zaveznic, da države agresorke plačajo vojno škodo, ki so jo povzročile v času druge svetovne vojne. Nekdanja DF Jugoslavija je – še preden je prišlo do kapitulacije nacistične Nemčije – 2. 4. 1945 izdala Uredbo o ustanovitvi državne komisije za vojno škodo. Naloga te komisije je bila med drugim, da organizira delo za prijavljanje in zbiranje podatkov o vojni škodi, da ugotovi vojno škodo, ki je nastala državi, ustanovam, organizacijam in državljanom organizacije, da zbere podatke o vojni škodi, da izdela načrt za razdelitev vojne škode in da oškodovancem izda potrdilo o višini vojne škode.«
Tako beremo v (neuspešni) tožbi zoper Republiko Slovenijo, ki jo je skupaj z bratom in s sestro pred dobrim desetletjem vložil Milan Prah. Omenjena uredba je določala, da se škoda na premoženju ugotavlja po stanju ocen, kakršne so bile v posameznih krajih 5. aprila 1941. V mesecu avgustu 1945 pa je bil izdan Pravilnik o prijavljanju in ugotavljanju vojne škode. Na podlagi tega pravilnika je bil vsak državljan po zakonu dolžan prijaviti vojno škodo. In tudi družina Prah jo je prijavila – tako ji je bila priznana vojna škoda v skupnem znesku 683.600 dinarjev, pri čemer je bila škoda zaradi omejitve osebne svobode ocenjena na 90.000 dinarjev, škoda na imovini pa 593.600 dinarjev.
Danes bi to bilo okoli 100.000 evrov. A do danes družini Prah tega niso izplačali – ne Titova Jugoslavija ne samostojna in demokratična Slovenija kot njena pravna naslednica. Zakaj je tako, preberite v tiskani izdaji revije Demokracija.
