Piše: ddr. Štefan Šumah
Kaj je narobe v stavku: zlato se je znova podražilo, z 2.800 $ je skočilo na 2.900 $ za unčo? Pa ne mislim v smislu pravopisa. Če niste našli odgovora, vam povem: stavek je narobe zastavljen! Moralo bi pisati: vrednost dolarja je v primerjavi z zlatom znova padla z 2.800 $ za unčo na 2.900 $ za unčo. Ali pa: dejanska inflacija v območju dolarja je znova narasla za 3,5 odstotka. In ZDA so monetarno neodvisne, tiskajo svoj denar.
Zakaj to pišem? Pojavila se je nova ali moderna monetarna teorija (MMT), ki zagovarja idejo, da bi morale vlade aktivno preko javne porabe spodbujati rast in zagotavljati polno zaposlenost. Če bi npr. država želela zmanjšati brezposelnost, bi lahko z javnimi naložbami v infrastrukturo in socialne programe ustvarila nova delovna mesta, ne da bi bila omejena z načelom proračunskega ravnotežja, davki pa bi se uvedli šele naknadno zaradi obvladovanja inflacije in uravnoteženja gospodarstva. Lahko bi celo rekli, da gre za konstanten helikopterski denar. MMT temelji na ideji, da vlade, ki imajo lastno valuto, ne morejo postati insolventne zaradi nadzora nad izdajo denarja, davki pa pravzaprav niso potrebni za financiranje vladnih izdatkov, ampak so samo orodje za regulacijo inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Zadolževanje v obliki državnih obveznic pa ni toliko potrebno za financiranje javnih izdatkov, kot služi predvsem za uravnavanje obrestnih mer in nadzor nad denarnim tokom. Skratka, ta teorija bi rada popolnoma spremenila razumevanje makroekonomije.
Podobno je v 30. letih prejšnjega stoletja spremenil razumevanje makroekonomije Keynes s svojo splošno teorijo zaposlitve, obrestnih mer in denarja. Osredotočil bi se na fiskalno politiko, kjer je predlagal uporabo višanja in nižanja davkov kot orodja za uravnavanje gospodarske aktivnosti. Menil je, da lahko država poveča davke v obdobju gospodarskega pregrevanja, z visokim povpraševanjem in inflacijo torej, ter s tem zmanjša razpoložljivi dohodek posameznikov in podjetij, kar bi povzročilo znižanje skupne porabe in investicij, s tem preprečilo čezmerno inflacijo in stabiliziralo gospodarstvo. V obdobju recesije pa je priporočal znižanje davkov, da bi spodbudil potrošnjo in investicije, saj ostane več razpoložljivega dohodka, kar povečuje povpraševanje po blagu in storitvah ter spodbuja gospodarsko rast.
Vendar pa, kar se mi zdi najpomembnejše, MMT predpostavlja, da vlada v okviru svojih pristojnosti ravna maksimalno odgovorno. Podobno je razmišljal tudi Keynes (ki je imel v uradništvo neomejeno zaupanje), ki je ravno tako predpostavljal, da bo vlada ravnala odgovorno.
Tu pa pridemo do dveh kavljev. Veliko se nas še spomni Jugoslavije, kjer so na Topčideru tiskali denar v neomejenih količinah, saj je bila Jugoslavija monetarno samostojna. In s tem denarjem se je financirala predvsem javna poraba, kar naj bi bila tudi vodilna misel MMT, inflacija pa … Poznate inflacijo v Zimbabveju, Argentini, Venezueli lani? Vse v trimestnih inflacijskih številkah, pa so monetarno neodvisne in tiskajo svoj denar, a so vseeno na robu insolventnosti.
Ali pa davki. Samo spomnimo se, kako je vlada Bratuškove 2013 »začasno« dvignila DDV z 20 na 22 odstotkov. Ali se je že vrnil na staro višino? Ne. Saj je pri davkih tako, da se pogosto dvignejo in redko znižajo. Zato je bil Keynes, kar zadeva davke, blago rečeno idealist.
Mogoče bi oba sistema oziroma teoriji res delovala v idealnih razmerah, ob res odgovorni in maksimalno strokovni vladi. Toda ali je to sploh mogoče? Oblast je sladka in kvari ljudi, sploh pa, če imajo v sebi vsaj delček socialističnega gena. Ali bo taka vlada ravnala odgovorno? Samo poglejmo zdajšnjo slovensko vlado. Lahko rečem sama sreča, da imamo evro, saj če bi tiskali svoj denar, bi hitro postali druga Venezuela glede inflacije, davki pa se itak že skoraj mesečno dvigajo. Če pa bi Slovenija imela svoj dolar, pa bi dnevno brali: vrednost zlata se je dvignila s 3000 na 3100 $, s 3100 na 3200 $ …
