Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Sistem postaja podoben RTV prispevku, ki ga plačujemo vsi, gledamo pa POP TV.” S tem stavkom o tem, kako deluje zdravstvo, me je v članku “Zakaj ne stavkam?”, zdravnik Janez Koprivec ta teden spravil v smeh. Ker je povrhu res. Pa tudi s tistim iz Diareje: »Ne stavkamo! Vedno tako hitro delamo.«
Med stavkami, ki jih je z nepremišljenim napovedmi happy endov sodnikom in tožilcem pred letom spodbudil tudi premier Robert Golob, nisem veliko pisal o stavki zdravnikov. Ne zaradi tega, ker bi se bal, da bi se zameril vladi, ki plačuje svoje najbolj neodvisne novinarje in medije, da diskreditirajo zdravnike in druge razredne sovražnike. Ni me bilo strah niti težav, ki bi jih v primeru kritike Fidesa lahko imel, če bi zbolel, ker so zdravniki profesionalci in ne sindikalisti. A o zdravstvu preprosto premalo vem. Koprivec pa se spozna na zdravstvo, ker to živi in je predstavil stranpoti in zablode naše države, ki niso posebnost zdravstva. Tudi v drugih sistemih so enake. Tudi v medijih. Povrhu je to napisal duhovito in prijazno. Naslednji dan, bilo je včeraj, so moje navdušenje, skoraj presenetljivo, delili bralci. Bogovi branosti so muhasti in ni nujno, da tisto, kar je vredno branja, ljudje berejo. Velikokrat večjo pozornost pritegnejo umori, seks, škandali ali napihnjen naslov, pod katerim ni vsebine. Tako pač je.
Ko gre za stavke sem poskušal bralcem zagotoviti predvsem poštene in primerljive podatke, da lahko sami presodite. Zaradi tega sem objavil serijo člankov o višini plač na RTVS, v parlamentu, vladi, pri predsednici republike in v sodstvu. Na RTVS plačna razmerja odsevajo vse norosti naše države. Najvišje plače imajo uredniki čisto majhnih medijev, ki jih ne gleda skoraj nihče, jim je pa vlada pred novim letom zagotovila dodatne desetine milijonov evrov, ker so manjšinci. Povrhu pa denar ni bil za njih, bil je za pokritje plač vseh, je v podjetju takoj priznal šef nove uprave Zvezdan Martić. Tokrat so vsote plač iz RTVS pošteno (ne pa hitro) razkrili. Težave so bile pred dvema letoma, ko so nekaj časa motovilili s prikrivanjem točnih višin na enak način kot zadnji mesec sodniki. Odšteli so dodatek za delovno dobo, ki plače krepko povišuje starejšim, češ da se to ne sme vedeti, ker je osebno.
Ker spor o višini plač z RTVS ni bil skrit, je bilo nekoliko presenetljivo, da mi podatkov z isto argumentacijo najprej niso poslali iz sodstva, ki kot zdravniki stavka in od koder so zagrozili, da bodo onemogočili celo izvedbo evropskih volitev, če ne dobijo, kar jim je nepremišljeno s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan že lani obljubil Golob. Imamo sistem plač funkcionarjev, Golobov dodatek bi razmerja brez tehtnega razloga porušil. Zdaj sodni svet, ki odloča o napredovanjih in zaposlovanjih sodnikov zahteva še veliko več: od ustavnega sodišča pričakuje, da jim bodo plače povišali mimo parlamenta in kar popravili zakon in državni proračun. Pa čeprav ni mogoče pojasniti, zakaj bi si Miodrag Đorđević na vrhovnem sodišče ali Matej Accetto na ustavnem sodišču, zaslužila krepko višjo plačo od predsednice republike Nataše Pirc Musar ali premiera Roberta Goloba. Naše politike lahko zelo kritično ocenjujemo, a smo jih izvolili na svobodnih volitvah, so predstavniki te države in nobene logike ni, zakaj bi bil vrh sodstva po plačah več vreden. Še posebej, če vemo, da imamo, tudi po krivdi “reform” politikov, sodnikov na tisoč prebivalcev preveč, po krivdi sodnikov, ki se sami kadrujejo, pa je sodstvo povsem feminizirano, med sodniki pa so tudi takšni, ki to nikakor ne bi smeli biti. Denimo, pripadniki nekdanje tajne politične policije. Da o sodnikih, ki se javno postavljajo z udeležbo na zborovanjih strank, potem pa sodijo konkurentom, ne govorimo. S podobnim so prestreljeni tudi “javni” mediji. Še posebej, RTVS.
Novinarji smo še slabši od sodnikov ali zdravstva. Spomnim se protestov, ko sem bil še v službi na Delu, kjer so novinarji z motom “Vsi smo Karba” protestirali proti ukrepom uprave v primeru Dejana Karbe, ki je kot novinar podpisal članek z velikanskim naslovom na naslovnici: “Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč pri njegovi stranki SDS.” Šlo je za zgodbo, v kateri je Karba s pomočjo nekdanjega predsedniškega kandidata Jureta Cekute, ki je moral pozneje v zapor, ker je dobil skoraj pol milijona evrov podkupnine od Hansa Wolfganga Riedla, pisal, da denarja od Riedla ni dobil Janez Janša, šel je stranki SDS. O tem je pozneje ustavni sodnik Rok Čeferin, pa čeprav ni blizu SDS ali Janši, zapisal: “Novinar je v svojem članku zapisal (1) žaljivo in (2) neresnično obtožbo na račun politične stranke, pri čemer se je, in to je v obravnavanem primeru bistveno, (3) zavedal, da ta obtožba ni resnična.” Pozneje je Karba sodeloval še v medijskem odkrivanju nezakonskega otroka kardinala Franca Rodeta, za katerega se je pokazalo, da ni kardinalov. In novinarji s(m)o vpili: “Vsi smo Karba”.
Čas je pokazal, da niso vsi Karba. Številne so na Delu odpustili, a za razliko od Karbe niso dobili dobro plačanih služb v vladi, kjer to svojim novinarjem uredi SD. Golob pa svoje plačuje pod mizo. Te prikrivane nenavadnosti v medijih nakazuje tudi posnetek, ki je po spletnih omrežjih veliko pozornost pritegnil ta teden ob škandalu s preplačanim nakupom razpadajoče stavbe v Ljubljani za novo sodno palačo, o kateri sodniki nočejo nič slišati. Na posnetku je ob Blažu Zgagi, znanem po akaciji 571 aktivističnih novinarjev proti Janši, ki ga je “na zaupanje” politično zaposlila ministrica iz SD Dominika Švarc Pipan, tudi televizijski voditelj in znani “neodvisni” novinar proti prejšnji vladi Saša Kranjc. Tako se vsaj zdi. Doslej iz RTVS še niso protestirali, da bi bil posnetek fotomontaža ali karkoli pojasnili, kaj tam počne njihov “upornik” proti podrejanju oblasti v času prejšnje vlade.
Pritegnil me je ta posnetek, objavljen je bil na omrežju X, ker je Mihael Šuštaršič, ki ga je Golobova oblast nastavila za odgovornega urednika, ko so me sčistili iz Siola, takoj cenzuriral mojo že precej pred njegovim prihodom objavljeno kolumno, v kateri sem opozoril na prikrit konflikt interesov protestirajočega voditelja TVS Kranjca, ker je bil povezan s Tonijem Tovornikom, ki ga je Asta Vrečko (Levica) postavila za generalnega sekretarja ministrstva za kulturo. Da smo še vedno Karbe, je potrdilo častno razsodišče društva novinarjev, ki je umik članka brez soglasja avtorja (niti obvestil me ni) požegnalo, češ da se o povezanosti Kranjca s Tovornikom ne sme nič vprašati. Menda je to zasebni biznis. Kot je bilo osebno, da je Igor Bergant vodil omizja 8. marca politične aktivistke Nike Kovač, pred referendumom pa se proslavil s sodelovanjem v propagandi, ki jo zakon voditeljem RTVS prepoveduje. 8. marec je ustanovil Simon Maljevac (Levica):
Vse to nam je pokazal tudi nakup nove sodne stavbe z denarjem iz državnih rezerv, s katerim se nepremičnin nikakor ne bi smelo kupovati, ki ga je kupilo pravosodno ministrstvo, kjer je namestnik ministrice nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je tudi na posnetku z Zgago in Kranjcem, le da čisto desno.
Šoltes, kot premier in vsi ministri, s finančnim Boštjanom Klemenčičem vred, ni nič videl, nič slišali, nič razumel.
So pa vsi glasovali za.
Diarejo bi lahko popravili: “Ne stavkamo. Vedno tako delamo.”
