Leta 2015 se je zgodil eksodus, premik, tektonske spremembe na področju spremembe dolgoletnega populacijskega ravnovesja. Povzročen seveda od najmanj priljubljenega »generatorja« teh premikov, sprememb, ki se mu reče vojna, z vsem kar sodi zraven. Ampak, bilo je to leto 2015, svet je spremljal tragedijo, razpad do tedaj neuspešnih in na nasilju in zatiranju človeškega dostojanstva temelječih družb, imenovanih tudi držav tudi od teh nesrečnežev, ki so znotraj svojih skupnosti že trpeli vse vrste nasilja, vojn, spopadov na vse mogoče podlage.
In kaj?
Zgodilo se to da poleg nekaj manjših sosednjih državic i Turčije, da se je del te mase beguncev, nekaj čez 4, 5 milijonov, napotila naprej z morebitnim ali očitnim tveganjem, da bodo zavrnjeni. In so šlt na pot. Čez drn in strn, brez nadzora, brez dokumentov, naprej dokler se je dalo. In ko so videlo da se da, so še naprej organizirali, tudi s pomočjo doniranega denarja samo da jih gre čim več in čim dlje proti Evropi. Da ne omenjam posebej zgrešenega poziva Nemške premierke Angele Merkel, spodbujena od nemškega gospodarskega lobija( ne vem katerega) da rabijo čim več sveže delovne sile in to predvsem inženirjev, zdravnikov, znanstvenikov, ki je samo Nemčiji navlekla 800 tisoč »wlikomerjev«. Do tam in naprej pa so delali devastacijo vsega kar se jim je postavilo na poti, v obliki slabe namestitve, verskih objektov, slabih telefonov, pomanjakanje WI-FI točk, premalo oblečehih žensk …Tudi kasneje je bilo vse drugače kot sej sprva govorilo pričakovalo, domnevalo, želelo, svetovalo , rotilo za strpnost.. obrnilo s je kot bumerang, ta benevolentnost, dobrohotnost stare, omagane, geronto-evrope, da rabi svežino v vsem, tudi za ceno izgube izvirnosti, evropskosti in podrtega evropskega videza in obraza nje same kot je v genih samih Evropejcev bila zapisana in ohranjena skozi tisočletja. Na račun solidarnosti in v več primerih »nabijanja«slabe vesti tej isti Evropi.
V takratnem času najhujšega begunsko migrantskega vala, sočasno spremljan z dodatnimi »zdravimi vendar utrujenimi borci«, potencialnimi teroristi v Evropo, kamor se vsakodnevno stekalo na tisoče obupanih, pa tudi načrtno potisnjenih beguncev, večinoma z nemirnega in kaotičnega Bližnjega vzhoda(območje ISIS-nasilne in rušilne muslimanske tvorbe), se je kmalu oziroma porodilo očitno vprašanje: zakaj ti begunci namesto na Zahod ne bežijo raje v bogate arabske države?
Znano je namreč, da bi jim kulturološko, religiozno in navsezadnje relacijsko namreč morale biti zalivske države (Kuvajt, Savdska Arabija, Katar, Bahrajn, Združeni arabski emirati) precej bližje od stare celine, obenem pa prejšnji morebitni predsodki so spremenile v vedenje o njih na podlagi realnih izkušenj. V letih od 2015 do sedaj so begunce iz arabskih dežel gladko uvrstili večinoma ali pretežni del na tiste ki so zlorabili gostoljubje in v ničemer se niso prilagodili okolju in ozemlju gostitelja, ki jih je sprejel in mnogokrat pokesal, prav zaradi tega.
100 tisoč praznih ogrevanih šotorov
Zakaj ne trkajo na vrata mej držav v neposredni bližini, celo sosed?
Pri tem imamo seveda v mislih tiste najbogatejše države v regiji, ne pa Libanona, Jordanije in Turčije, ki svoj orjaški delež beguncev sprejemajo že vsa ta leta.
Eden od izgovorov je birokracija. Drugi še bolj za lase privlečen je da so med njimi kulturne razlike, tretji pa je način vladanja v teh najbogatejših držav, predvsem avtokratsko vladanje, četrti pa je delitev na bogatejše in revne. Nekatere kot so Katar, Saudska Arabija, Bahrein, se nočejo mešati s svojimi brati po veri. Rajši plačajo ceho za dvesto mošej v Nemčiji, Katarci med drugim tudi za ljubljansko mošejo, kot da jih sprejmejo. Z druge strani vedo tudi samo potencialni begunci, migranti in razseljenci vseh vrst, da če bodo šli v prej omenjene države, bodo obravnavani po njihovih tamkajšnjih šegah in običajih in nič drugače. To pa pomeni, da bodo njim podrejeni, delali bodo za njih in bodo dejansko njihove sluge in podrejeni na podlagi bogastva in ne nekih človekovih pravic, ki jih narekujejo deklaracije, človekove pravice zapisane v ustavah in tako naprej. Otepajo se jih vse po vrsti države ki so najbogatejše in v njihovi bližini, neradi gredo tudi oni sami, vse zaradi prej omenjenega. Pa revni so po vrhu.
