Piše: Andrej Sekulović
Slovenski narod je obstal v mnogih neurjih zgodovine, kot mogočen hrast, globoko ukoreninjen v zemljo, iz katere je vzniknil.
Njegovo deblo je preživelo bičanje vetra in udarce strel. Preživel je vojne vihre in naravne katastrofe. Vendar pa se danes v obdobju udobja in navidezne varnosti sooča z drugačno grožnjo, ki se ne napoveduje skozi temne oblake, ki prekrivajo nebo in vsem na milije daleč dajejo vedeti, da prihaja nova nevihta. Še tako mogočno in starodavno deblo lahko razžrejo notranji zajedalci, nobeno drevo pa ne more preživeti, če ga ločite od njegovih korenin.
Vidne grožnje s katerimi se sooča Evropa in s tem tudi Slovenija, kot je velika demografska zamenjava, so le posledice podtalnega delovanja tujih plemenskih plutokratov in globalistov, ki si hočejo podrediti stare evropske narode. Atomizacija družbe, odtujenost, feminizem, individualizem…gre za posledice ideologij in »progresivnih« vrednot, ki razjedajo nekoč tradicionalne družbe v imenu posameznika, ki je postal bolj pomemben od skupnosti. Sodobni liberalizem je glavno orožje parazitskega delovanja tistih, ki načrtno zastrupljajo evropske narode, da bi jih ločili od njihovih korenin in obenem z uvozom množic iz tretjega sveta, ter s posledičnim mešanjem krvi, ustvarili otopele in vodljive množice državljanov sveta.
Še tako mogočno in starodavno deblo lahko razžrejo notranji zajedalci, nobeno drevo pa ne more preživeti, če ga ločite od njegovih korenin.
Vendar pa se je kri skozi zgodovino vedno maščevala tistim, ki so prezrli njen pomen. Tako je bilo v antični Grčiji in v Rimu. Multikultura in globalizacija uničujeta avtohtone narode in ne prinašata idilične globalne družbe novega svetovljanskega človeka, temveč prepir, odtujenost in posledično tudi nasilje in spopade. Obenem povzročata razkroj etnokulturne identitete in značilnosti, s katerimi je narava obogatila različna ljudstva, med drugim tudi sposobnosti za ustvarjanje kultur in civilizacij, ki so edinstvene. Tako dobimo svet poneumljenih množic, ki nimajo resničnih korenin in tradicij. Ne glede na vse tehnološke dosežke, človek ni nad naravo in njenimi pravili. Če njenih pravil ne bo upošteval, bo ostal brez njenega blagoslova, kar pomeni, da bo korakal po poti propada. Maščevanje krvi je maščevanje narave nad tistimi, ki ne upoštevajo lekcij zgodovine.
