Piše: dr. Andreja Valič Zver
Človek si mnogokrat naivno predstavlja, da so voditelji držav oziroma politična elita vsaj za kanček modrejši kot tisti, ki so jih izvolili.
Zakaj bi sicer ljudje volili slabše od sebe? Malo za šalo, malo zares pa velja, da so v zgodovini še prevečkrat – ne le v dednih oblikah vladavine – izplavali na vrh ljudje, ki bi jim človek niti trafike ne zaupal v upravljanje, kaj šele lokalne skupnosti, države ali meddržavne povezave. V zgodovini že (pre)hudo preizkušani slovenski narod je živa priča in hkrati žrtev teh zgodovinskih resnic. V nekaj letih je v krempljih plenilske oblastne falange močno zaostal v vseh pogledih. Caplja za Poljsko, Estonijo, Češko in drugimi državami, ki so nas ob prelomu tisočletja gledale v hrbet. V evropski in svetovni politiki smo na žalost le še pritlikavi pudelj, ki ga nihče ne vpraša za mnenje. Bolj malo ljudi zanima, kaj si Slovenija želi, hoče, namerava ali priporoča. Ugled in vpliv so nam zapravili točno takšni primerki novodobnih »politikov« in »državnikov«, kot sem jih omenila na začetku.
In da bo mera polna, je za dodaten mednarodni polom poskrbela predsednica države, ki se rada pohvali s pravniškim znanjem in z moralnim razsojanjem. Žal je pri tem precej slabovidna. Naj uporabim gospodinjsko primerjavo: doma je hiša umazana, ona pa pere perilo v tujih domovih. Govorim seveda o genocidu ali bolje rečeno politicidu (sistemskem in sistematičnem uničenju političnih nasprotnikov), ki se je zgodil na slovenskem ozemlju po 2. svetovni vojni. Bilo je neizmerno veliko revolucionarnega nasilja, montiranih političnih procesov, koncentracijskih in delovnih taborišč, nasilnih odvzemov premoženja ter drugih oblik najhujših kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ampak gospa predsednica se očitno ne zavzema za spravni proces, resnico, pravico in spomin. Pozablja na polovico svojih sodržavljanov in njihove družinske travme, ki so žal tudi aktualne travme slovenskega naroda. Ob osemdeseti obletnici tragičnih dogodkov, ki so zarezali globoko v naše narodno tkivo in pustili v njem še vedno nezaceljeno rano, predsednica odlikuje organizacijo Zveze borcev NOB, ki strumno in brezsramno nadaljuje negovanje »tekovin revolucije«.
Svoj majski stampedo je nadaljevala s politikantsko in nedržavniško držo v Evropskem parlamentu, kjer delujejo demokratično izvoljeni poslanci iz držav članic EU. Karkoli že menimo o tej instituciji, so v njej ljudje, ki jih ne moreš kar tako poditi iz plenarne dvorane, ki je njihov delovni prostor in kamor je bila povabljena kot gostja. Vsi slovenski mediji, ki so poročali o stoječih ovacijah, so vam seveda debelo lagali. Ploskal je samo skrajno levi del parlamentarne dvorane, ki kima vsaki levičarski neumnosti in sprevrženosti. Tako kot v slovenskem parlamentu, je tudi v evropskem levica dejavna in nepopustljiva pri zaklinjanju marksistični paradigmi. Kaj ta prinaša, je Evropa občutila vsaj od sovjetske boljševiške revolucije dalje, da železne zavese po 2. svetovni vojni in njenih strahotnih posledic niti ne omenjam. Zato levico vsepovsod, kjer so doma demokratične vrednote, zavračajo. Lahko so levičarji glasni in frenetično ploskajo ženski, ki je ubesedila njihove najtemnejše privide, ne morejo pa – razen z nasiljem – pretentati demokratičnega pola.
Glede dogajanja v Palestini in predsedničinega »hipnega prebliska«, da to oceni kot »genocid« (?!?), pa naj napišem le to, da si na YouTubu oglejte posnetek pogovora svetovno znanega intelektualca Jordana Petersona z avtorjem Douglasom Murrayjem. Marsikaj nam razjasnita oba vrhunska konservativca. Veliko že vemo, a medijska mašinerija nas še vedno pita z zgodbicami tipa »ubogi palestinski otroci« in »izraelske pošasti«. Resnica je prva žrtev vojne in Hamasovi, Hezbollahovi, iranski in drugi vsakovrstni teroristi to dobro vejo.
In za konec še dogodek, ki se je neposredno po govoru predsednice pripetil v Evropskem parlamentu. Uradnik, po rodu z Bližnjega vzhoda, je fizično napadel evropsko poslanko iz Švedske, ki podpira Izrael! Vsako dejanje, tudi navidezni »hipni preblisk«, ima torej lahko neslutene posledice. Gospa visoko pravno izobražena predsednica bi se morala tega zelo dobro zavedati! Človek nehote pomisli, da njeno dejanje ni bilo hipno, ampak globoko premišljeno in usklajeno bog ve s kom?!?
