Piše: Jože Biščak
Sistem, ki ga je za ohranjanje oblasti in blaginje njenih elit po osamosvojitvi v zgodnjih devetdesetih letih vzpostavila tranzicijska levica, je prostotržnemu gospodarstvu in navidezni demokraciji prilagojen vzporedni mehanizem. Temelji na predpostavki, da volivci v parlamentarni demokraciji na podlagi izkušenj izbirajo med najboljšim in najslabšim. Slednje že tri desetletja predstavlja desnica z Janezom Janšo na čelu, le ljudi je treba stalno prepričevati v to. Kar v Sloveniji ni težko; z notranjo propagando, ki se začne v šolah, nadaljuje s kulturnimi aktivisti v nevladnih organizacijah in potem vzdržuje v medijih, ki jih ves čas nadzira na način, da je najboljše predstavljeno kot najslabše, najslabše kot najboljše.
Od tod naprej gre vse kot po maslu. Če je največja prevara hudiča v tem, da je svet prepričal, da je le mit in ne obstaja, je največja prevara vzporednega mehanizma v tem, da je volivce prepričal, da desnica (če sploh obstaja) lahko deluje le v opoziciji in da je, ko ima po naključju vlado, le najemnik oblasti, ki pa jo mora zapustiti, ko se mu tako zahoče. Lastnik oblasti je seveda vzporedni mehanizem, vse drugo sta fašizem in diktatura, ki ju je treba odpraviti s partizanskimi spletkami.
Desnica mora enkrat za vselej nehati sanjati in iluzorno misliti, da ji bo levica kadarkoli priznala, da je enakovreden politični in ideološki nasprotnik. To je nemogoče. Vzporedni mehanizem, ki je bil zgrajen v krvi in na lažeh, tega ne bo nikoli in nikdar dopustil. Zato je rešitev lahko le eksogena, ne endogena.
Slovenska demokracija, ki ji Žiga Turk pravi »helikopterska demokracija«, vedno deluje proti desnici. Če je (po naključju) na oblasti, organizirajo lajež, če je v opoziciji, je obtožena, da ni konstruktivna in ovira vladanje. Zapomnite si, ne bo golob trikrat zagrulil, ko bo s prstom pokazal na Janšo in SDS, da sta kriva za vse tegobe pet let nazaj in pet let naprej. Zvesti che guevare v medijih bodo temu sledili, opranoglavci bodo temu verjeli. Komu mar za resnico? Moralne vrednote in načela so znak reakcionarnosti, spadajo v mračni srednji vek, mar ne?
Če kdo misli, da je zdaj čas za naslonjač in kokice, saj se bodo v instantnem Gibanju Svoboda požrli med sabo, se moti. Res je, Šarčeva vlada je hitro razpadla, a želeli so volitve. Na srečo sta bila Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec toliko razumna, da sta se pridružila SDS in NSi ter reševala Slovenijo v času kitajskega virusa. Brez dvoma uspešno, čeprav so vlado ves čas sprevrženo napadali progresivni aktivisti in sprevračali pojme: svoboda je postala avtoritarnost, uspešnost polomija, spoštovanje demokracije fašizem.
Žal takega »prebujenega« razmišljanja ljudje niso prepoznali. Če bi uporabili kanček zdrave pameti in odmislili medijsko propagando, bi bil rezultat volitev diametralno nasproten. A kaj ko so ljudje dovzetni za prevare in jih ne briga toliko, da po preprostem Newtonovem zakonu jabolko vedno pade na tla, temveč večji pomen pripisujejo relativističnim učinkom, ali jabolko zaradi vetra pade bolj levo ali bolj desno. Povedano drugače: miselni inženiring vzporednega mehanizma jih vedno prepriča, da so velika gospodarska rast in zmanjšanje brezposelnosti dobra le takrat, ko to doseže levica. Drugače zadeve zakomplicirajo, in kar je najbolj čudno, so proti nečemu, kar menda vsi podpirajo. Zato je izključno levica tista, ki družbo in dojemanje sveta okoli sebe skrči na binarno vprašanje, ali si na eni ali si na drugi strani.
Politična skupina, ki je zmagala na volitvah, ima brez dvoma velik fetiš na moč in oblast. Dela se, da je liberalna, da podpira svobodo in demokracijo. V resnici bo obstala toliko časa, dokler bo vzdrževala razdeljenost in strašila pred nevarnostjo desnice. Potem se bomo teh ljudi kot vseh do zdaj spominjali le kot koristnih idiotov globoke države. Le da bomo zaradi množice občutkov in odtenkov bolj siromašni. Bojim se, da ne zadnjič.
