Kar nekaj ljudi mi je izrazilo olajšanje, da so se stranke dogovorile za Janševo Vlado, ker se v krizi z njo počutijo bolj varne. Naj zavidam ljudem, pripravljenim spoprijeti se s krizo, kdaj tudi žal še ob za lase privlečenih izpadih političnih poražencev in novinarjev, v zahtevnih časih solidarnosti za vse, za narod in državo.
Kritično ukrepanje lahko poraja dvome, a če se ljudje domnevno upirajo v Velenju, kaj bi rekli v Ljubljani, kjer so vsi na kupu z največjo bolnišnico vred? Lažje je pametovati iz Berlina ali iz studia POP, kako testirati, priti do opreme na kriznem trgu in vse druge urgentne zadeve, kot pa se odgovorno spoprijemati pogosto na robu zmogljivosti in še potrpežljivo odgovarjati včasih tudi neumna vprašanja novinarjev.
Občudujem smelost ministrov, sekretarjev in tiskovnih predstavnikov, ki jim prekomerno in stresno delo odseva iz utrujenih obrazov.
Vsaj mladi zdravniki iz stroke vedo, koliko je ura, in se ne morem znebiti vtisa, da jih kdo izkorišča za politične spletke. Čudim se pa neobčutljivosti novinarjev, ki gre včasih že v navijaštvo in vnaša nemir in paniko v že tako pregrete razmere.
Več si lahko preberete TUKAJ.
