Piše: Andrej Sekulović
Kulturni marksizem je izraz, ki je v zadnjih letih postal precej znan v slovenski javnosti.
Sprva so ga pri nas in v tujini popularizirale različne identitarne skupine, dokler se ni preselil tudi v medije in celo v politični besednjak. Označuje subverzivno delovanje levičarjev na področju kulture, ki vključuje rušenje temeljev evropske civilizacije od družinskih vrednot do pojmovanja lastne etnokulturne identitete.
V različnih državah ubira drugačne poti, čeprav je glavni princip dolg pohod skozi ustanove, ki so ga začrtali judovski intelektualci Frankfurtske šole, nekaj desetletji kasneje pa ga je v času rojstva »nove levice« utemeljil študentski aktivist Rudi Dutschke. Precejšen vpliv so imele tudi ideje Antonija Gramscija, o katerem je bilo prav tako že marsikaj povedanega.
V Sloveniji se je kulturni marksizem združil z jugonostalgično miselnostjo. Vendar pa levičarji, ki prisegajo na omenjeno strategijo, niso edini, ki spodkopavajo temelje evropske civilizacije. Sodobna levica je našla precej nenavadnega zaveznika v velikih korporacijah, to je v liberalnih kapitalistih, ki so bili vsaj navidezno glavna tarča kritik ideoloških predhodnikov sedanje levice. No, stvari se s časom spreminjajo. Danes levica bolj kot kakšno kohezivno ideologijo predstavlja predvsem barvito »koalicijo« najrazličnejših skupin, ki jih žene sovraštvo do evropske civilizacije. Združuje jih predvsem boj proti »belskemu supremacizmu« in tako dalje. Zato je konservativni avtor Paul Gottfried rekel, da gre pravzaprav za ideologijo antifašizma, saj vse te skupine druži boj proti »fašizmu«.
Levica si želi svet brez meja, kjer ni več narodov in etnij, kjer smo vsi le »ljudje«. Takšen svet ustreza tudi mednarodnim velikim korporacijam, ki si želijo globalno družbo »državljanov sveta«, univerzalnih delavcev/potrošnikov. Zato poleg kulturnega marksizma tradicionalne evropske družbe spodkopava tudi kultura potrošništva. To postane najočitnejše ravno v prazničnem času okoli božiča, ko se glavni duhovni in tradicionalni dejavniki praznovanja postavljajo v ozadje v korist potrošništva, veseljačenja in nakupovalne mrzlice. Globalizem je večglava hidra, ki se uveljavlja na različne načine.
