Piše: Marjeta Bogataj
Prejšnji teden je presenetila novica, da je v Sloveniji že 24 let prepovedano metati odpadna oblačila oziroma tekstil v zabojnike za mešane odpadke. Evropska direktiva je to prepovedala šele s 1. februarjem letos, kar pomeni, da praktično vsa Evropa zaostaja za nami za skoraj četrt stoletja.
To zveni zelo lepo, ob naslovu na portalu javne RTV »EU-direktiva je prepovedala nekaj, kar je v Sloveniji prepovedano že 24 let« je marsikomu zaigralo srce. Toda kaj ko je realnost nekaj povsem drugega. Za to prepoved namreč doslej praktično nihče ni vedel, zato je hvalisanje o prehitevanju EU le pesek v oči. Sploh če v kontekst vzamemo le nekaj dni starejšo novico, da so inšpektorji na območju centra za ravnanje z odpadki Kostak pri Krškem našli kup zakopanih odpadkov, nebaliranih, naloženih v plasteh. Embalaža, tekstil, mešani komunalni odpadki … vse na kupu. V podjetju sicer zanikajo nezakonito zakopavanje odpadkov in trdijo, da je to storil nekdo drug, ampak to zdaj niti ni pomembno; pomembno je vprašanje, zakaj se kot država glede problematike odpadkov vedno tako neznosno hvalimo.
Drži, so države članice EU, ki so na tem področju še veliko slabše, kot poudarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije; v zbornici so tudi potrdili, da velika večina ljudi v Sloveniji dolgoletne prepovedi metanja odpadnega tekstila v »mešane smetnjake« ne pozna. In skoraj komično je, da so sprva tudi mediji o EU-direktivi poročali, kot da je to za Slovenijo nekaj novega …
Končamo lahko le, da smo EU prehiteli samo na papirju in da kljub novi EU-direktivi za nas vse ostaja isto, razen tega, da bodo pristojni morda – ker ko nekaj reče EU, je to »zakon«! – malo bolj začeli izvajati stare odredbe in predvsem poiskali tudi praktične rešitve.
