11.1 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Kočijaži lažne pravičnosti

Piše: Jože Biščak,  glavni in odgovorni urednik revije Demokracija

Pred skoraj petimi meseci je francoski predsednik Emmanuel Macron “napadel” Georgesa Malbrunota, novinarja francoskega časopisa Le Figaro. “Spor”, ki ni zbudil pretirane medijske pozornosti, je bil končan v 24 urah, nikomur ni padlo na pamet, da bi Francijo obtožil krčenja medijske svobode, nobena novinarska organizacija se ni oglasila. Tiho so bili tudi evropski poslanec Guy Verhofstadt ter podpredsednika Evropske komisije Věra Jourová in Frans Timmermans, ki sicer nikoli ne zamudijo priložnosti, da se oglasijo, ko gre za medije na Poljskem, Madžarskem ali v Sloveniji. To je logično. Macron je vendarle človek, ki je leta 2017 na volitvah premagal predsednico Nacionalne fronte Marine Le Pen in deželo galskega petelina “obvaroval” pred prevlado desnice. Tudi njegovemu sedanjemu početju s tršimi stališči do islama pogledajo skozi prste, saj vedo, da gre za kampanjo pred volitvami prihodnje leto. Potem se bo spet utiril nazaj v globalistične in vrednotno liberalne tirnice.

Omenjeni varuhi morale novega svetovnega reda se ne oglasijo niti takrat, ko medijske hiše odpuščajo novinarje, urednike in voditelje z “napačnimi” stališči in vrednotami. Takih primerov je danes po Zahodni Evropi nešteto, glas o tem ne seže v deželo na sončni strani Alp izključno zaradi molka medijskega mainstreama. Zato pa zaženejo hudiča in pol takrat, ko o medijih in manipulativnem poročanju govorijo Janez Janša, Viktor Orbán ali Mateusz Morawiecki.

Takrat se oglasi dobro organizirana globalistična novinarska kabala, ki živi v svetu sovraštva do vsega, kar se ne sklada z njihovimi prepričanji. Šolski primer je zadnji gnev zoper Janšo, ki se je “drznil” ugovarjati napisanim lažem in manipulacijam Lili Bayer. Novinarka Politica je predsedniku vlade očitala vojno in sovraštvo do medijev, čeprav je resnica diametralno nasprotna: levici naklonjeni mediji podpihujejo sovraštvo in sprožajo vojno z desnosredinsko vlado.

Generacija zastrašujočih, k totalitarizmu nagnjenih ljudi
Kdor vsaj malo spremlja dogajanje onkraj meja, bo opazil, da je agenda levičarske avantgarde povsod enaka. Kar ni na njihovi strani vrednotnega sistema, je fašizem, rasizem, ksenofobija, je sovraštvo. Sistem je na Zahodu začel delovati nekje na prelomu tisočletja, ko so se na učiteljskih in profesorskih položajih etablirali revolucionarji iz 60. let prejšnjega stoletja, ki so medtem z marksistično doktrino prevzgojili najmanj eno generacijo mladih. Odgovora iz konservativne smeri ni bilo, ker na desnici verjamemo v svobodo mnenj in stališč, zato tudi do poskusov uravnoteženja ni prišlo. To je bila napaka. Naivno smo pričakovali, da bo mladež generacije X, ki jim je glavo oprala ‘baby boom’ generacija in ki danes zaseda pomembne položaje v medijih, izobraževanju, javni upravi in vladah, strpna do drugače mislečih. Toda zrasla je generacija zastrašujočih, k totalitarizmu nagnjenih ljudi, ki so postavili temelje sistema z željo velike zamenjave prastarih, tradicionalnih idej in zakonitosti.

Foto: STA

Barbari marksizma, skriti za idejo progresivnosti in liberalne demokracije, predstavljene kot jedrne vrednote Evrope, so začeli s sistematično preobrazbo plastelinastih generacij v groteskna, amebna bitja, ki prek medijev gnetejo razsvetljene elite. Njihov obstoj, odmaknjen od vsega naravnega, je odvisen od uspešnosti sekularizacije. Vera v božjo milost, ki so ji sledili naši predniki in je botrovala nastanku veličastne zahodne civilizacije, je postala znak nazadnjaštva, prastara tradicija (od jasnih bioloških spolov in družine prek narodne zavednosti in kulturnega izročila do temeljnih svoboščin) je s svojimi zagovorniki označena za fašistično, zato jo je treba z vsemi sredstvi preganjati in zatreti.

Kar težko je verjeti, kako izginja konkurenčna bitka stališč, kako preprosto nekateri sprejmejo religijo enoumja kot najnovejši modni trend – kot edino legitimno smer. Predvsem pa, kako hitro se povsem običajni ljudje priključijo noriji in postanejo pritlehni ovaduhi, ki pomagajo zatirati različna mnenja, samo zato, da bi se priliznili lažnim ikonam pravičnosti. Slednje, verjemite, vodijo voz in konja v prepad.

Zadnje novice

Sorodne vsebine