Pred manj kot letom dni je nekdo poklical na uredništvo POP TV. To naj bi bil Ivan Tolj, domnevno je govoril v imenu hrvaške vlade. Največjo komercialno televizijo je skušal prepričati, naj ne objavi, kdo stoji za afero arbitražni sporazum, ko sta se v prisluhe ujela Jernej Sekolec in Simona Drenik. Nič kaj takega. Nekdo je za nekaj poklical, da bi nekaj dosegel. Avtonomno uredništvo bi pljunilo čez ramena in pripetljaj objavilo, drugi mediji (če sploh) bi zadevo odpravili s kratko novico.
A to, kar je sledilo, je preseglo meje zdravega razuma in popolnoma razvrednotilo pojem “nacionalna varnost”. Vpletla se je vlada.
Nacionalni blef
V času, ko se je stopnjeval pritisk ilegalnih migrantov na južno mejo, ko je kolapsiralo zdravstvo in ko je slovenska vojska prejemala negativne ocene, je premier Šarec, ker je nekdo skušal vplivati na uredniško politiko zasebnega medija, sklical sejo Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v najširši sestavi. Ne, na stavbo POP TV se niso spustili tuji specialci in prekinili programa; telefonski klic je bil dovolj, da je šel na noge del Šarčeve koalicije; Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec so dramatično sporočali, da bodo branili demokracijo in svobodo govora.
Oprostite, toda če se uredništvo samo ne zna ubraniti takih “telefonskih pritiskov” in za obrambo uredniške politike potrebujejo pomoč najvišjih predstavnikov oblasti, potem se lahko kar samoukinejo. No, kasneje se je izkazalo, da Šarec ta rompompom potrebuje za dnevnopolitične potrebe in obračune, saj člani SNAV na seji niso bili deležni dokazov. Pa tudi drugače klic prav v ničemer ni ogrozil ne nacionalne varnosti, ne ustavne ureditve, ne svobode medijev, ne demokracije. Še najmanj je bilo to varnostno vprašanje. A ko gre za prvovrstna vprašanja nacionalne varnosti, ki lahko resnično ogrozijo Slovenijo, je treba za sklic seje SNAV Šarca prositi, čeprav danes grozi nov migrantski val z juga in koronavirus, katerega največje evropsko žarišče je v sosednji Italiji.
Dva resna nacionalna problema
(Prvič.) Islamistični sultan 21. stoletja Recep Tayyip Erdogan je razveljavil sporazum z Evropsko unijo, po katerem so se Turki zavezali, da bodo preprečili ponovitev množičnih migracij muslimanskih migrantov leta 2015 v Zahodno Evropo. Odprl je meje in samo Grkom se lahko zahvalimo, da za zdaj po balkanski poti spet ne hodi na sto tisoče večinoma mladih moških iz Afganistana in Pakistana. Del slovenskega in evropskega medijskega mainstreama, ki se je še do včeraj topil v empatičnih zgodbah o nemočnih ženskah in otrocih, danes piše o robatih muslimanskih moških. V Evropo nenadoma ne prihajajo več inženirji in učitelji, ampak kriminalci in lopovi. Zato si zdaj Viktor Orbán zasluži opravičilo. Tudi Janez Janša, ki na to problematiko opozarja že leta, a ga progresivni mediji zmerjajo z vsemi mogočimi izrazi.
(Drugič.) Nova nevarnost je koronavirus. Države so različno odreagirale, žal Slovenija kljub opozorilom prepozno. Takoj po izbruhu v Italiji je prvak SDS vlado v odstopu pozval k sklicu SNAV, saj neukrepanje najbolj odgovornih v teh razmerah nosi vse znake težkega kaznivega dejanja. Šarec ga je sklical šele v ponedeljek, prej je govoril, da desnica razmere politizira. Kakšna bo cena Slovenije zaradi neodzivnosti, je ta hip težko reči. Upajmo, da ne bo previsoka.
Oba problema, ki resnično zadevata nacionalno varnost, sta »dobrodošlica« novi vladni ekipi. Čeravno gre za izkušeno ekipo, bo pred njo težka naloga, ker se je ni nihče lotil. In zdi se, da je bil Šarec zadnje tedne namenoma nem in gluh za vsa opozorila. Kot da želi, preden se uradno poslovi kot premier, državi povzročiti kar največ škode. Kriv bo tako ali tako Janez Janša.
Jože Biščak
