Piše: dr. Andreja Valič Zver
Prejšnji teden je vsak dan prinašal odločilne preobrate na slovenskem in mednarodnem prizorišču. Naj mi bo oproščeno, ampak v konglomeratu mnogih pomembnih nastopov na rednem letnem zasedanju OZN se bom obregnila ob tistega, ki se je Slovencem zapisal v spomin kot najbolj bizaren. Gostilniško tolčenje po govorniškem pultu skupaj z razkačenim vpitjem in grožnjami namreč sodi bolj v arzenal nekaterih preteklih in aktualnih avtoritarnih voditeljev, ki niso čisto »diht«, kot rečemo po domače. Da bi vse skupaj izpadlo še bolj čez les, je bila vesoljnemu svetu, »urbi et orbi«, napovedana »satelitska digitalna vodna diplomacija«. »Karkoli že to pomeni,« bi morda plaho vzdihnil sedanji angleški kralj Karel III. in zavil z očmi.
Še butalske krave bi se smejale, če ne bi teh kolosalnih nastopov in napovedi izustil voditelj aktualne slovenske vlade, ki ta čas predseduje tudi Varnostnemu svetu OZN. Svet je res lahko pošteno zaskrbljen za svojo usodo, če ga »furajo« takšni primerki skupaj s svojimi konkubinami. No, hvala Bogu, smo lahko prisluhnili tudi mnogim dostojnim in diplomatsko spretnim nastopom, med katere prav gotovo sodi govor italijanske premierke Melonijeve, argentinskega predsednika Mileia, izraelskega voditelja Netanjahuja in še nekaterih.
Njihovim nastopom je skupna velika zaskrbljenost za usodo našega planeta, pa ne v smislu Gretine lažne »podnebne agende«, ampak geopolitičnih tektonskih premikov, ki nam pretijo. »Os zla«, ki jo poleg Putinove Rusije najbolj izrazito plete iranski teokratski režim, je bila tudi osrednja tema mednarodne konference, ki jo je prejšnjo sredo v močno zastraženem hotelu v središču Bruslja organizirala nevladna organizacija International Committee in Search for Justice (ISJ). Presenetila je močna udeležba medijev, ki so z zanimanjem spremljali nastope treh nekdanjih dolgoletnih poslancev Evropskega parlamenta Struana Stevensona iz Škotske, Paula Casaca iz Portugalske in Aleja Vidal-Quadrasa iz Španije. Vsi trije so si, podobno kot Milan Zver, ki je tudi nagovoril udeležence konference, zaradi svojega boja za človekove pravice v Iranu »prislužili« uvrstitev na črni seznam iranskega režima.
Osrednji nastop je pripadel nekdanjemu dolgoletnemu podpredsedniku Evropskega parlamenta in visokemu politiku španske Ljudske stranke ter ustanovitelju stranke Vox Aleju Vidal-Quadrasu, ki ga je atentator lanskega 9. novembra na političnem shodu v Madridu ustrelil v glavo. Atentatorja, ki je bil del mednarodne zarotniške skupine, plačane s strani Irana, je nedavno prijela nizozemska policija, ko se je pripravljal na umor iranskega disidenta. Na srečo je Vidal-Quadras atentat preživel in skupaj s podporniki pripravil načrt obračuna z iranskim režimom. Precej kritičen je glede odnosa EU do iranskega režima, saj so zadnja leta visoki predstavniki EU servilno kimali iranskim mulam, ki so krivi za sto tisoče žrtev v lastni državi. Njihova dolga roka – Iranska revolucionarna garda – operira, kot se je to znova pokazalo v primeru atentata na Vidal-Quadrasa, praktično po vsem svetu. Podobno servilen odnos do iranskega režima kot EU izkazujejo tudi nekatere druge evropske države, npr. Belgija. Nezaslišano je, da Hadja Lahbib, ki je lani dovolila predstavnikom krvavega iranskega režima vstop v državo, sedaj kandidira za evropsko komisarko! Naj ob tem pripomnim, da spornost še katere druge komisarske kandidatke meče precej čudno luč na sposobnosti aktualne in prihodnje predsednice Evropske komisije.
V luči iranskih dolgih senc je treba razumeti tudi aktualno vojno na Bližnjem vzhodu. Teroristične skupine, ki že leta destabilizirajo Bližnji vzhod in poskušajo uničiti državo Izrael, so obilno podprte z vsestransko iransko pomočjo. Različne šiitske milice se napajajo pri iranskem koritu. In ko nejeverno poslušaš poniglavo jecljajoče zagovore tovrstnih rabot v mednarodnih organizacijah, nazadnje v OZN, in ko prebiraš občudujoče življenjepise voditeljev teh morilskih tolp, ki se pojavljajo v slovenskih večinskih medijih, se vprašaš, komu pravzaprav služijo ti ljudje. Mimogrede, je izkupiček parlamentarne preiskave pranja iranskega denarja v NLB že znan?
Naj za konec dodam še, da sta 21. septembra minili dve leti, odkar so v Iranu ubili dekle, ki je protestiralo zaradi smrti Mahse Amini. Se spomnite, iranska moralna policija je Mahso pretepla do smrti, ker si ni nadela rute na obraz. Dve leti nato je s šestimi kroglami umorila njeno vrstnico, ki se je želela pokloniti spominu nanjo. Morda kdo ve, da bi 8. marec in njim podobne kvazi »feministke«, pa tudi aktualna slovenska zunanja ministrica in z njo vred vladna konkubina, fajtale za te mlade Iranke, ki si želijo samo vetra v laseh kot mlada dekleta po vsem svetu? Hinavščina slovenskih fajterk je v nebo vpijoča!
