V normalnih demokracijah se na oblasti enakomerno izmenjujeta politična levica in desnica. Toda v času kriz praviloma volivci večinoma zaupajo desnim strankam, ki s svojimi doslednimi politikami naredijo red. V času migrantske invazije in pandemije se je to močno izrazilo tudi v Sloveniji.
V uvodu zapisani prvi stavek seveda v Sloveniji žal ne velja in ceno za to neumnost plačujemo vsi slovenski državljani. Slovenija žal ni normalna demokracija in v Sloveniji se – spet žal – na oblasti ne izmenjujeta enakomerno politična levica in desnica. O visoki ceni za salamensko zablodo slovenskega večinskega volilnega telesa bomo govorili ob koncu tega članka. Zdaj pa se bomo posvetili svetovnemu pojavu, da imajo volivci v svetu v času kriz raje desne vlade, in dejstvu, da se je to v tem kriznem letu 2020 odrazilo tudi v Sloveniji.
Desničarji uspešno počistijo za levičarji
Uspešnost gospodarstva je ciklična. Posledično sta ciklična tudi blaginja in pomanjkanje. Kot nas uči zgodovina, je tako že od nekdaj in nihče natančno ne ve, zakaj je tako. Kar človek s svojim zavestnim delovanjem lahko naredi, je samo to, da so ti cikli čim bolj položni, saj to pomeni manj pretresov za družbo, ter da so cikli pomanjkanja in gospodarske manjše uspešnosti čim krajši. Da pa bi to učinkovito omogočili, je pomembno, da smo ljudje v svojem delovanju čim bolj zmerni, varčni in previdni. In to so temelji politik, ki jih zagovarjajo zmerne desne stranke. Če bi imele zmerne desne stranke v rokah oblast ves čas, bi bili cikli gospodarstva večinoma zelo položni in cikli slabše uspešnosti bi bili krajši, ker bi bilo vedno dovolj rezerve, s pomočjo katere bi oblast pomagala gospodarstvu in ljudem, da krizo čim laže preživijo. Če pa bi bile na oblasti ves čas leve stranke, bi bila krivulja valovanja gospodarskih ciklov visoka: obstajali bi veliki vzponi in strmi padci. In tudi cikli krize bi bili enako dolgi ali pa celo daljši kot cikli konjunkture. Leve vlade so namreč znane kot razsipniške. Želijo, da bi čim več ljudi imelo čim več, kar je skregano z logiko ekonomije. Leve vlade redko ali nikoli ne ustvarjajo velikih rezerv in uživajo naklonjenost volivcev v časih, ki jih zaznamuje daljša blaginja. Če pa pride obdobje kriz in recesije, leve vlade praviloma odpovedo na celi črti, zato je koristno, da jih volivci čim prej zamenjajo. In to volivci na politično razvitem Zahodu tudi počnejo. Hujša je kriza, bolj desne stranke ali frakcije strank pridejo na oblast.
Kriza 2020 ima dva obraza
Čeprav se v tem trenutku vsi bolj ali manj intenzivno ukvarjamo z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki razsaja med nami, je vsaj tako kot bolezen COVID-19 za Evropo nevarna tudi migrantska kriza, ki jo je Evropi za zdaj požrtvovalno prihranila – kajpak desna – grška vlada, ki je s pokončno držo in vztrajnostjo uspešno preprečila azijsko-afriško invazijo, ki jo sponzorira turška vlada pod vodstvom islamističnega predsednika Erdoğana. Vdor milijonov azijskih in afriških migrantov v Evropo, ki bi se zagotovo zgodil, če bi bila v Grčiji na oblasti leva vlada, ki bi trumam ekonomskih migrantov le veselo pomahala in odprla zapornice na meji, za Evropo ne bi imel samo hudih ekonomskih, ampak še hujše socialne, kulturne, politične in seveda varnostne posledice. Milijonom azijskih in afriških kruhoborcev bi sledili novi milijoni, in ko bi se številne s skrajno levičarsko ideologijo zaslepljene evropske vlade zavedele katastrofe, bi bilo za Evropo že zdavnaj prepozno.
Slovenija glede letošnje invazije enotna
Kdor spremlja portale obeh glavnih slovenskih osrednjih medijev, ki bolj ali manj nekritično in odkrito zagovarjata levičarske ideologije, je v komentarjih bralcev pod novicami na podlagi všečkov ter tudi vsebine jasno videl, da smo bili Slovenci glede tega, kaj je treba storiti z migranti, ki so hoteli vdreti v Evropo, enotni. Čeprav so se novinarji obeh osrednjih medijev diskretno zelo trudili prebuditi sočutje med spletnimi bralci s fotografijami otrok in dokaj enostranskim vsebinskim prikazovanjem situacije na grško-turški meji v korist migrantov, jim ni uspelo prepričati skoraj nikogar. V komentarjih pod novicami, kjer sicer vedno bolj ali manj prevladujejo levičarska mnenja, je bilo zaznati neverjetno enotnost. Skoraj vsi brez izjeme so bili za to, da se migranti ustavijo oz. zavrnejo. Vrstili so se pozivi Grkom, naj ukrepajo trdo. To kaže, da so se Slovenci zavedeli, kaj bi vdor takega števila migrantov v Evropo pomenil. Nekateri komentatorji, ki so še prej nasprotovali in negodovali nad možnostjo desnosredinske vlade, so zdaj olajšano ugotavljali, da je v takih razmerah desna vlada v Sloveniji dosti bolj primerna kot leve vlade, ki so v preteklosti že izkazale nesposobnost obvladovanja migrantske krize, saj so razumeli, da se lahko trume migrantov hitro znajdejo pred slovensko mejo, če bi grškim branilcem spodletelo. Podobni odzivi so se na spletnih forumih pod članki slovenskih osrednjih medijev dogajali tudi ob grozeči epidemiji kitajskega virusa v Sloveniji, saj so številni prej levi podporniki kar nenadoma pozdravljali prihod desnosredinske vlade, ko so videli, kako mlačno se je te krize lotevala leva vlada Marjana Šarca. Res pa je, da so bili Slovenci v tem primeru nekoliko manj enotni kot v primeru migrantske invazije.
Se vam splača voliti levo ali desno?
V Sloveniji imamo opravka z zelo hudim političnim neravnotežjem, saj volivci kljub vse slabšemu delu levih vlad nočejo izvoliti desne vlade. To je škodljivo, saj je v demokraciji najbolje, da se politične opcije na oblasti izmenjujejo. Če se to ne zgodi in prevladuje le ena opcija, se ta poleni, začne delati slabo in v škodo družbe, kar je zelo dobro vidno na Švedskem, ki je zavožena država zato, ker so bili socialni demokrati na oblasti nepretrgano kar šestdeset let. Ob tem se pojavi tudi visoko tveganje za različne koruptivne prakse in tla postanejo plodna za vplive globoke države.
V času kriz so se leve vlade vedno izkazale kot bolj ali manj nesposobne, zato ne preseneča, da so v Italiji in v Španiji v Evropi izkusili najbolj rušilno epidemijo COVID-19, saj so tam na oblasti vlade, ki nasedajo levi ideologiji ter zato niso pravočasno in odločno ukrepale. Zelo vprašljivo je, če bi bili zadnji ukrepi odhajajoče Šarčeve vlade takšni, kot so bili, če se ne bi pripravljala menjava na premierskem stolčku. Verjetno bi bili bolj neodločni ali pa jih sploh še ne bi bilo. In potem bi po smrti več tisoč Slovencev v osrednjih medijih poslušali pravljice o tem, da številnih smrti nikakor ne bi bilo mogoče preprečiti.
Na tem mestu se je upravičeno vprašati, zakaj bi volivci sploh volili leve vlade, če jih potem v času kriz vedno zamenjajo z desnimi. Ne gre toliko za to, da se desničarji v krizah vedno bolje znajdejo. Gre za to, da se na krize bolje pripravijo in jih pričakajo tako, da imajo te na državljane čim manjši rušilni učinek. Nedvomno je, da bi bila slovenska južna meja pod desno vlado bolje zavarovana. In nedvomno je, da bi desna vlada v Sloveniji prej sprejela potrebne ukrepe, ki bi onemogočili hitro širjenje virusa po Sloveniji. Posledično bi bili ukrepi za zajezitev epidemije v Sloveniji na koncu lahko manj radikalni in gospodarstvu manj škodljivi, torej bi bila cena epidemije pod desno vlado za vse nas zagotovo nižja. Slovenskim volivcem polagamo na srce, naj dobro razmislijo, koga se jim splača voliti na naslednjih državnozborskih volitvah, ko se bo svet še vedno otepal z recesijo, ki jo prav zdaj povzroča in poglablja pandemija. Mi menimo, da je odgovor tukaj jasen oziroma na dlani.
Še o avtorju:
Tadej Ian je magister ameriških študij, družboslovec in politolog.
