1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Jože Biščak: Dragi tožilci, sem v hudi stiski in zagati, potrebujem Vašo pomoč. In kar sem zapisal, je resnica, čista resnica in samo resnica.

Piše Jože Biščak

Draga Vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,

čeprav sta naslovnika pisma, je pismo javno, ker zadeva mnogo širši krog ljudi in organizacij. Tudi oni bodo prepoznali mojo stisko in zagato, upam, da mi bodo tudi oni nesebično ponudili pomoč z nasveti. Kljub temu ste vi prvi, kajti zadeva je tako resna, da lahko za več let obtičim v ječi.

V tednu, ki se izteka, sta me na domu obiskala policista, da mi izročita vabilo in opravita zaslišanje v zvezi s 5. nadaljevanjem glose Aleksandra Škorca, ki je bila objavljena v reviji Demokracija 3. decembra lani. Ker so v satiričnem zapisu nekateri prepoznali rasizem in razpihovanje sovraštva na rasni podlagi, smo bili trije deležni ovadb po 297. členu Kazenskega zakonika RS: avtor Aleksander Škorc, jaz kot odgovorni urednik in Metod Berlec kot moj namestnik. Tožilstvo je ovadbe črkobralsko očitno sprejelo in začelo predkazenski postopek.

Ker mi grozi kazen do dveh let zapora, sem se znašel v nekakšni povsem človeški stiski, hudi zagati. Kaj naj naredim, kako naj ravnam? Ne mislim na usodo očitanega mi kaznivega dejanja, ampak na razvoj prihodnjih dogodkov, ki se utegnejo zgoditi še do letošnjega poletja. Ker resnično ne želim ponovnih zapletov, še enega čustvenega izliva Gregorja Trebušaka na Kanalu A, jeznih žuganj skoraj vseh medijev in moralističnih izpadov raznih nevladnih organizacij,  Vas prosim, da mi pomagate. Takoj razložim, kaj imam v mislih. Prej naj še poudarim, da je vse, kar bom v nadaljevanju zapisal, resnica, čista resnica in samo resnica. Častna, res.

Mogoče do Vas ni segel literarni glas naše založbe Nova obzorja (izdaja tudi revijo Demokracija), ampak dejstvo je, da je na začetku lanskega poletja izšla moja knjiga – znanstvenofantastični roman Potovati z Orwellom. S to knjigo sem bil konec septembra tudi povabljen na Fanfest, Slovenski festival fantazijske književnosti. Žal se zaradi bojazni pred koronavirusom srečanja v Celju nisem osebno udeležil. Kljub temu se je zgodilo nekaj nepričakovanega, zame nenavadnega, v nekem drugem času in prostoru bi bil tega najbrž zelo vesel. In prav tukaj se začne prava zgodba, zaradi katere vse prosim za pomoč. Z nasveti, kakopak.

V sredo, 25. novembra 2020, dobim elektronsko pošto od organizatorja Fanfesta. Na kratko mi je napisal: »Mogoče bi vas zanimalo. Zanimiv projekt.« Spodaj je pripel dopis glavnega organizatorja mednarodnih srečanj znanstvenofantastičnih revij, češ da za leto 2021 pripravljajo mednarodno tekmovanje avtorjev (kratkih znanstvenofantastičnih zgodb) iz vzhodnih in srednjeevropskih držav. Odgovoril sem mu, da bom sodeloval in da mu zgodbo pošljem do konca februarja (uradni datum oddaje je sicer sredi aprila 2021). Tega še nisem storil. Zakaj odlašam? Prosim, dragi tožilci in vsi drugi, bodite pozorni na nadaljevanje.

Najprej sem mislil, da si temo lahko sam izbereš, toda bolj sem bral dopis (romunskega organizatorja, ki letos organizira tekmovanje) naprej, bolj mi je bilo jasno, da je tema določena. No, priznam, po svoje se mi je zdelo logično, da organizator tekmovanja določi temo, da ne bo vsak pisal nekaj zase, potem pa iz vsega nastane venček med seboj nepovezanih zgodb.

Takole je pisalo:

»Tema je naslednja:

– leto je 2020–2030 (v tem obdobju lahko izberete leto);

– v vzhodnoevropski državi se pojavi primer nove virusne hemoragične mrzlice (tukaj je članek o tovrstni bolezni https://en.wikipedia.org/wiki/Viral_hemorrhagic_fever);

– bolezen se širi kot požar in veliko ljudi začne umirati;

– bolezen se kmalu razširi, a zanimivo – le v vzhodnoevropskih državah;

– te države so s strani preostalega sveta v strogi v karanteni;

– zgodba se odvija v državi avtorja.«

Rekel sem si, tudi prav, potrdil udeležbo, češ gre za znanstveno fantastiko, karkoli napišem, bo tako ali tako proizvod domišljije, nihče tega ne bo jemal resno, niti dobesedno.

A prišel je začetek decembra in zadevo obrnil na glavo: satiričen zapis, ki je bil jasno označen kot glosa, je bil spoznan kot zapis, ki širi in spodbuja rasizem. Pravzaprav je težko našteti vse posameznike in organizacije, ki so se oglasili.

Kljub temu, da so Vzhodnoevropejci in Srednjeevropejci dandanes politično korektna tarča, ker se odmikajo od »temeljnih vrednot Evrope«, vaju, draga Vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, prosim za pomoč. Z odgovori na spodnja vprašanja mi bosta dala smernice, da se ne bom znašel še v kakšnem (pred)kazenskem postopku.

  1. Ali sploh lahko sodelujem na tem mednarodnem tekmovanju? Sprašujem zato, ker je tema razpisa, da virus mori samo določeno skupino ljudi (Vzhodnoevropejce)? In če mori točno določeno skupino ljudi, potem gre za nekakšen genocidni ali rasistični virus.
  2. Ali bi bilo pisanje o tej temi lahko kakorkoli označeno za rasizem in kazensko preganjano (po uradni dolžnosti) zaradi spodbujanja in širjenja rasizma in nacionalizma ali razpihovanja sovraštva na nacionalni podlagi?
  3. Če menite, da lahko sodelujem, kakšne bi bile Vaše usmeritve pisanja? Vam lahko pošljem zgodbo v predogled, da opravite nekakšno recenzijo in mi izdate dovoljenje z obljubo, da me ne boste preganjali? Je to možno, prosim?
  4. Če lahko sodelujem in če ne želite opraviti predogleda, kako naj označim, da bo jasno razvidno, da gre za znanstveno fantastiko? Razmišljam v smeri, da bi za vsakim zapisanim stavkom dal stavek v oklepaju, kjer bi pisalo: »To je znanstvena fantastika.« Res bo potem v kratki zgodbi skoraj tisoč takih zapisov, ampak s tem se izognem nepotrebnim nesporazumom »trganja iz konteksta«. Se strinjate?

Upam, da nisem bil predolg, da nisem vzel preveč vašega dragocenega časa. Če sem, se res iskreno opravičujem. Zelo vam bom hvaležen, če bom odgovore dobil v najkrajšem možnem času. Z oddajo kratke zgodbe se že mudi, jaz jo želim napisati povsem sproščeno, brez kakšnega filtra med možgani in usti. Sicer me tudi drugače zanima, kje pišoči, ki so nedavno tožili po svetu, da se samocenzurirajo, kupijo tak filter. Jaz bi želel zadnji model, prototip modela prihodnosti. Takega, ki bi filtriral že tisto, kar se trenutno še lahko napiše ali reče,  v prihodnosti pa se ne bo več smelo.

Iz vsega povedanega, ki je resnica, čista resnica in samo resnica, ste zagotovo tudi sami spoznali, v kakšni stiski in godlji sem se znašel.

 

Z najodličnejšimi pozdravi ostanite zdravi,

Jože Biščak, urednik revije Demokracija

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine