Piše: Marjeta Bogataj
Bil je ravno mednarodni dan izobraževanja, ko smo prejšnji teden na portalu javne RTV Slovenija nejeverno brali novico, da v Sloveniji šolarjem kuhajo čistilke – ker kuharic pač ni.
Ker sta v kuhinji Osnovne šole Rakek dve zaposleni na dolgotrajnem bolniškem dopustu, pred nekaj tedni pa je odšla še tretja, so na pomoč priskočile čistilke, beremo v članku. »Utečeni ljudje manjkajo, tisti, ki znajo, manjkajo. Od stare ekipe sem ostala jaz in potem je še nekaj novih. In zdaj kaj – čaramo pa delamo, in to je to,« je opisala kuharska pomočnica.
Govori se le o pomanjkanju učiteljev, o krizi na področju podpornega osebja v šoli pa ne. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje podatkov o podpornem oziroma tehničnem osebju sploh ne zbirajo; analiza kadrovskega primanjkljaja v osnovnih šolah, ki jo ta čas pripravljajo, jih tako očitno ne bo vsebovala. Ravnateljica OŠ Rakek pa je dejala, da poleg kuharic neuspešno iščejo tudi tajnico in hišnika; razpis za hišnika so že nekajkrat ponovili, zanimanje je, a ko zvedo za nizko plačo, ljudi ni več. Tudi računovodkinjo so težko našli, potem ko si je prejšnja našla službo v bolje plačanem gospodarstvu.
Seveda ne gre le za eno šolo, saj je problem splošen, čemur pritrjujejo številni komentarji na spletu. Ob tem se nekateri neumestno šalijo, češ, kaj pa je narobe, saj čistilke kuhajo tudi doma. Ni težava v tem. Imamo sistem, imamo predpise, imamo prioritete. Človek pa se vpraša: kakšne? Toliko visokoletečih besed o šolski prehrani, kako mora biti eko in bio itd. – kdo in za kakšno plačo bo hrano pripravljal, pa je očitno drugorazredna tema. Tako opevano nedavno zvišanje plač bo podpornemu osebju, npr. kuharju, letos prineslo dve povišanji: prvega v višini 47 evrov, drugega v višini 8 evrov …
