Piše: Jože Biščak
Pošteni ljudje njenega imena ne izgovarjajo. Ni samo (ideološka) nasprotnica drugače mislečih, ona je sovražnica Evropejcev. Zviška in z gnusom gleda navzdol na običajne ljudi, ki želijo samo preživeti; zaničuje jih, s silo jih želi spremeniti v poslušne ovce, ki bodo bleketale tako, kot si je zamislila. S pomočjo medijskega mainstreama ji uspeva. Staro celino je Ursula von der Leyen naredila nevarno, mehkužno, sklerotično, brezdušno, zadušljivo in ranljivo, neizvoljene komisarje Evropske komisije za tehnokrate, ki si izmišljujejo neživljenske regulacije in si domišljajo, da so moralni zastavonoše.
Pri tem je nenasitna, uničujoča: s centralnoplanskimi direktivami je uničila lokomotive evropskega gospodarstva, demagoško vztraja pri »zelenem prehodu«, še vedno pridiga, kako bodo prišleki iz tretjega sveta nadomestili prepotrebno delovno silo, po njeno so za razvoj prepotrebne nevladne organizacije, zato jim daje neomejene količine denarja (neto) davkoplačevalcev. Čeprav so se vse globalistične ideje predsednice Evropske komisije izkazale ne samo za utopične, ampak za zelo škodljive, vztraja pri vožnji z buldožerjem, ki ruši vse, kar je Evropa dosegla in zgradila.
Da bi prejemnica nagrade Karla Velikega (zaradi česar se cesar zagotovo obrača v grobu) vse to ubranila, si je izmislila stvari, ki so presegle preroške romane Georgea Orwella. Pred dnevi je v javnost pricurljala informacija, da si je omislila svojo obveščevalno agencijo, ki bo odgovorna komisarjem in bo poročala izključno njej. Ni težko uganiti, kaj to pomeni: nadzor nad drugače mislečimi in njihova medijska diskreditacija, saj Evropska komisija niti v svojih dokumentih več ne skriva, da je edina primerna in dovoljena ideologija »liberalna demokracija«, ki jo je v Evropi posejal George Soros, še en globalni zločinec.
Tisti dan sonce še ni bilo v zenitu, ko so alternativni mediji razkrili novo igračko von der Leynove. Imenuje se »Evropski ščit demokracije«. Pravzaprav bi se morala imenovati »evropska Miselna policija« (po Orwellu), saj bo pod pretvezo branika pred tujim vmešavanjem in »lažnimi novicami« nadzorovala primernost informacij, ki lahko dosežejo javnost, hkrati zatirala heretične alternativne medije in usmerjala družbena omrežja. Ampak s tem še ni konec namenov po ustanovitvi popolnoma absurdnih institucij, katerih cilj je nasproten od tega, za kar evropski birokrati trdijo, da je njihov namen. Zadnja domislica je »Center za demokratično odpornost«, ki bo skušal vplivati na volitve v tistih nacionalnih državah, kjer so v porastu desna (konsrervativna) in evroskeptična gibanja. To je neposredno vmešavanje Bruslja v politike suverenih držav in totalitarni pristop k prepričevanju volivcev.
Vodilno vlogo v tem centru bo Evropska komisija prepustila nevladnim organizacijam in preverjevalcem dejstev (kot je v Sloveniji denimo portal Oštro), ki bodo za 9 (devet!) milijard evrov prevzeli vlogo propagandnih napadalnih psov, da bi preprečili morebitne za Bruselj neugodne izide volitev v državah članicah EU. S stališča von der Leynove je graditev obrambnega zidu razumljiva, saj je jasno, da njena migracijska, podnebna politika in politika LGBT vodi Evropo v propad (a še kar vztraja), zato je treba to resnico zatreti in jo razglasiti za (skrajno) desničarsko laž. To je pravi namen: da se bruseljska globalistična elita zavaruje pred vse bolj nezadovoiljnimi ljudmi, pravimi žrtvami postmodernističnih norosti, ki hitro izgubljajo blaginjo.
Varovanko Angele Merkel, ki je prek položaja nemške obrambne ministrice (takrat je večino pogodb vojske prenesla na sinovo podjetje) prišla na čelo EU in postala najbolj demonska političarka sodobnosti, je treba ustaviti, nacionalne države pa si morajo povrniti suverenost in pooblastila, ki so jim bila odvzeta. Časa ni več veliko, odštevanje do dokončnega cilja, ki je uničenje evropske tradicije in kulture, že nekaj časa teče. Bomo zmogli ali se bomo prepustili hudičevki iz palače Berlaymont?
