Piše: Vida Kocjan
Po podatkih Banke Slovenije, objavljenih v septembrskem Pregledu makroekonomskih gibanj, je bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji v prvem polletju 2025 nična. BDP pa izraža gibanje gospodarske rasti. Povsem drugače je bilo v državah z evrom. V evroobmočju je bila rast BDP v primerljivem obdobju 0,7-odstotna.
Skrb zbujajoče je, da je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovanja za leto 2025 več kot prepolovil. Lani je bila rast 1,7-odstotna, letos bo samo 0,8-odstotna. Še spomladi pa so pričakovali, da bo rast višja kot lani in bo znašala 2,1 odstotka.
Tudi sicer je Slovenija med najslabšimi po številnih makroekonomskih kazalnikih tako v EU kot evroobmočju. Tudi pri inflaciji, rasti življenjskih stroškov, kjer smo med prvimi tudi po rasti cen hrane. Najslabši pa smo še vedno pri črpanju evropskih sredstev, je pokazala zadnja analiza Evropske komisije.
Slovenija ječi, investicije se zmanjšujejo, po zadnjih podatkih ministrstva za finance je bilo letos za to porabljena manj kot tretjina načrtovanega zneska. Hkrati proračunski primanjkljaj že presega milijardo evrov. Vlada to pokriva z davki, vedno novimi, in dodatnim zadolževanjem, za obresti pa smo do 15. septembra plačali že 683 milijonov evrov.
Prihodki v proračun se zmanjšujejo, gospodarska rast usiha, pravih izgovorov pa Golobovi nimajo. Pozornost poskušajo preusmerjati na ideološke in druge politične teme, da bi zakrili svoje nedelo in nesposobnost.
Ob tem spomnimo na čas prejšnje vlade. Rast BDP v letu 2021 je bila 8,4-odstotna in krepko nad povprečjem. Slovenija je bila med vodilnimi tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Kje so tisti časi in kdaj bo spet tako?
