Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Živim od svojih prihrankov, je potožil premier Robert Golob (Svoboda), ko se je s Tino Gaber vrnil s počitnic na Siciliji. Da je slabo plačan, je Golob potožil, ko je povišico za vodenje Slovenskega državnega holdinga (SDH) dobil Žiga Debeljak. Prejšnji šef SDH Janez Žlak je leta 2021 mesečno zaslužil nekaj čez dvanajst tisoč evrov. Dve plači šefa vlade Janeza Janše (SDS). Debeljak bo zdaj čez osemnajst tisoč. Tri plače premiera Goloba. Da je povišica na 18.500 preveč in da drugi državljani ne dobijo enakih povišanj, so v petek protestirali poslanci vladne SD in zahtevali odgovornost tistih, ki so plačo Debeljaku povišali. Za njihovega Debeljaka, ki je vzel, pa nič.
Nadzorniki upravam plač ne višajo, če si te tega ne želijo. Protestirali so na podoben način tudi iz Svobode in Levice. Tudi oni na način, kot da Debeljak s tem, da dobi veliko več, nič nima. Za načelo, da samo “da” pomeni da, pri plačah še niso slišali.
Debeljak je “depolitiziral” in “uredil”
Za mesečno povišico Debeljaku v višini plače šefa vlade, zadnja Golobova je bila 6.280 evrov, obstaja tehten razlog. Debeljak se je izkazal z “depolitiziranjem” državnih podjetij in medijev. Takoj je zamenjal nadzorni svet in upravo državnega Telekoma. Nov vrh, nadzorni svet vodi Debeljak sam, upravo pa Boštjan Košak, je zagotovil več denarja POP TV, ki je Golobovi stranki Svoboda pomagal pred lanskimi volitvami. In vladi, ko so težave, POP TV še pomaga. Manj pa je iz Telekoma reklam za redke medije, ki so do vlade bolj kritični in ne vidijo povsod le Janše. Dodaten denar je verjetno razveselil lastnike POP TV na Češkem. S predsednikom uprave podjetja PPF Jiříjem Šmejcem, ki je lastnik POP TV, se je Golob lani sestal, tega pa ni prijavil kot lobistični stik. V šali bi lahko rekli, da češki lastniki in generalni direktor PRO PLUS Branko Čakarmiš takrat pri premierju nista lobirala za svoja podjetja, bilo je obratno, Golob je lobiral, medijem pa tega ni treba prijaviti.
Ob rešitvi težav z lastniki in direktorji POP TV, ki je daleč najbolj gledana televizija v državi, je Debeljak premierju zagotovil še dodatno uslugo. Necenzurirana Vesna Vuković, generalna sekretarka Svobode, je lahko predčasno nastavila svojega urednika na vrh Siol.net, ki sodi pod Telekom. Izvedli so čistko. Za spletnim portalom POP TV je to drugi najbolj brani spletni medij v državi.
Ker obvladujejo tudi vse največje dnevnike, imajo s tem vladajoči že skoraj večji nadzor nad mediji, kot ga je imela komunistična partija Milana Kučana, ko smo bili še v socializmu. Nadzor tudi takrat ni bil popoln. Novinarje je preprosto težko povsem podrediti. Da so iz te preteklosti tudi vzori, pa se je pokazalo, ko se je Golob ta teden pogovarjal s Kučanom in povedal, da podpira idejo, ki jo je Kučan povzel po Lojzetu Peterleta o postavitvi spomenika osamosvojitvi pred parlament, kjer zdaj stoji spomenik revoluciji. Ki je propadla. Vlada je po tej predstavi za javnost Goloba in Kučana sporočila, da bo na Brdo pri Kranju vrnila spomenik revolucionarju Josipu Brozu Titu in drugim nekdanjim Kučanovim tovarišem, o spomeniku osamosvojitvi pa bodo še razmislili.
Siol.net je Vukovićevo, ko je bil Golob še direktor GEN-I, tudi že plačeval. S Cirmanom so ju plačevali na vzporedno zasebno podjetje. In takrat je z GEN-I Vukovićeva podpisala še dodatno pogodbo, ki je prinesla 103.000 evrov poslov na še dodatno vzporedno podjetje, ki ga je ustanovila. Državni GEN-I, premier Golob in Vukovićeva že več kot leto zavračajo pojasnila, zakaj so bila ta plačila. Ker nočejo povedati, lahko domnevamo, da je šlo za zbiranje prihrankov, ker se od državnih premierskih plač ne da živeti. In od spomenikov tudi ne.
Debeljak bo zdaj na vrhu SDH dobival največ, kar je v državnih podjetjih sploh dovoljeno. Z nadzorništvi pa še več. Protest SD in drugih vladajočih poslancev ta teden, ko se je razvedelo, je bil pa nenavaden. Debeljaka niso kritizirali. Le tiste, ki so mu povišico dali. Protestirajo pa pri šefu svoje vlade Golobu, ki je še večji kaliber kot Debeljak: v državnem trgovcu z državno elektriko GEN-I je dobival toliko neto plače, kot je bo zdaj Debeljak bruto. Kar je bilo daleč preko omejitev, ki veljajo za nagrade šefom državnih podjetij. GEN-I je bil, tako trdijo, v preteklosti nekakšen Golobov zasebni biznis in omejitve zanj zato niso veljale. Nameravali so mu izplačati celo še milijonsko nagrado. Ki se ji je, ko je bil že premier, odpovedal, ker bi bil škandal najbrž le prevelik. Še posebej, ker je GEN-I kot povsem državno podjetje vmes dobil državna jamstva zaradi težav na trgu energetike. Golob nikoli ni nič kriv, drugi so, ki so mu dajali. In tudi Debeljak ni nič kriv. Drugi so.
Klakočar Zupančičeva pa še ni depolitizirala
Niso pa vsi tako uspešni kot Debeljak. Manj uspešna je, denimo, Urška Klakočar Zupančič, ki ji še kar ni uspelo doseči zamenjav vseh direktorjev in urednikov na RTV Slovenija, pa čeprav ima v poslanskih klopeh velikansko večino. Menda ji zadnje čase premier Robert Golob niti telefona več noče dvigovati. Ga pa še nekaterim poslancem SD, ki protestirajo zaradi povišanja plače Debeljaku. Denimo, Janiju Predniku.
Klakočar Zupančičevi je zavzetje RTVS obstalo na ustavnem sodišču. Serija ostrih pritiskov še ni obrodila sadov, da bi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto dosegel odpravo začasnega zadržanje predčasne menjave vrha RTV Slovenija, dokler sodniki ne presodijo. Ta teden se to, da bi ustavno sodišče o isti stvari odločilo drugače kot pred dvema mesecema, ni zgodilo. Čeprav je na to možnost Accetto namignil. Sam se primera, da bi pri tako odmevni dilemi ustavno sodišče spremenilo odločitev o zadržanju, ne spomnim. In če se bo to zgodilo, bo to, da isto sodišče o isti stvari odloči različno, kar pokaže arbitrarnost sojenja, zanesljivo posledica političnega pritiska. Vladajoči tega, da so jezni in da zahtevajo spremembo odločitve, ker zahtevajo še RTVS zase, niti ne skrivajo. To se je pokazalo že, ker je takoj po zadržanju v državo priletela evropska komisarka iz liberalne skupine Vera Jourova in drugič v kratkem času obiskala tudi Accetta. Pozneje je bil tam še Golob. Po pogovoru je komisarka zanikala, da bi z Accettom govorila o politični čistki, kakršne v medijih v zgodovini države še ni bilo. To čistko je pred tem javno podpirala. Že to, da je prišla, je bilo zaradi tega jasen pritisk na naše ustavno sodišče. Zadnje dni pa je bilo že kar komično, kako cenzurirane odgovore pošiljajo evropskemu poslancu Milanu Zveru (SDS), ki je od Jourove zahteval uradna in natančna pojasnila, koliko šefov ustavnih sodišč po Evropi je doslej obiskala, in dokumente o že drugem obisku pri nas. Zveru so odgovor zavrnili celo z razlagami, da morajo varovati osebne podatke. Kot da sta se šef našega ustavnega sodišča Accettto in Jourova, ki je močno kritizirala odnos prejšnje vlade do medijev, ko zdajšnja počne še veliko hujše stvari, pa to nenadoma podpira, pogovarjala o zasebnih biznisih.
Kar bi se celo res lahko. Denimo o biznisih in interesih lastnikov POP TV, ki so iz države, iz katere prihaja komisarka in za katere je poskrbel Debeljak.
In dobil povišico plače.
Pobuda SD Golobu je bila ta teden takšna:
Izjemno neprijetno nas je presenetila novica o visokem zvišanju plač uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Nadzorni svet naj bi članoma uprave odobril več kot 40-% povišanje plač; po tej odločitvi naj bi predsednik uprave mesečno prejemal kar 18.500 evrov bruto. Medijska pojasnila predsednice nadzornega sveta, ki povišanje utemeljujejo z večletnim neusklajevanjem (razen z inflacijo), so izrazito cinična do vseh, ki v vseh teh letih niso doživeli nikakršnih usklajevanj, mnogim pa so prihodke omejevali tudi ukrepi za uravnoteževanje javnih financ. Tovrstna zvišanja zato predstavljajo klofuto vsem tistim, ki so v zadnjih letih prav tako prenašali težja bremena, pa njihova obremenjenost ni bila z ničemer ovrednotena; hkrati pa otežujejo delo vsem, ki skušajo doseči nov dogovor o plačah v javnem sektorju
Tudi argumenti o povečanem obsegu dela niso ravno upravičeni, še posebej, če upoštevamo, da SDH in vlada kot skupščina še vedno nista pripravili in predlagali nove strategije upravljanja državnih kapitalskih naložb, ki zaradi spremenjene strukture premoženja že davno ne ustreza več realnosti. Pričakovali bi torej vsaj, da SDH najprej opravi svoje delo, šele nato pa se pogaja o morebitnih povišanjih nagrad svojega vodstva (in drugih zaposlenih, ki verjetno prav tako nosijo del povečanih delovnih obremenitev).
Zato dajemo pobudo Vladi:
- da kot skupščina SDH ukrenete vse potrebno, da se tako ekscesni dohodki vodstva SDH nemudoma omejijo,
- da zahtevate odgovornost članov nadzornega odbora, ki so odobrili tako povišanje,
- da pred povišanjem nagrad vodstva zagotovite pripravo nove strategije upravljanja državnih kapitalskih naložb in jo predložite v sprejem Državnemu zboru