Piše: Dr. Vinko Gorenak
Resni politiki resno načrtujejo, pa tudi resno se učijo na napakah drugih, še bolj pa na lastnih napakah. To pa v nobenem primeru ne velja za »Golobnjak«. Tam se iz zgodovine političnih strank samostojne Slovenije, njihovih ali lastnih napak niso prav ničesar naučili. Tudi zato jih čaka enaka usoda, kot so jo doživele predhodnice političnih strank, ki danes sestavljajo »Golobnjak«.
V Sloveniji imamo dve skupini političnih strank. Prvo skupino sestavljajo tiste, ki imajo vsaj dvajset- ali večletno tradicijo, pravimo jim tudi etablirane politične stranke. Drugo skupino sestavljajo politične stranke, ki bi jih lahko imenovali muhe enodnevnice ali politične stranke za enkratno uporabo. Take politične stranke v četrtstoletni zgodovini Sloveniji dejansko prevladujejo.
Prvo skupino političnih strank sestavljajo SD, SDS in NSi. SD je uradno stara toliko, kot je stara Slovenija, če pa k temu dodamo še to, da so dejansko ponosni nasledniki nekdanjih komunistov, potem je ta politična stranka stara vsaj 75 let. SDS je s svojimi predhodnicami stara 35 let, NSi pa slabih 25 let. Te politične stranke imajo precej določljivo volilno telo, terensko mrežo, izkušene vodje in še kaj.
Take politične stranke z večdesetletno ali celo stoletno politično zgodovino pogosto poznamo tudi v tujini. V ZDA sta tako prevladujoči politični stranki le dve, demokrati in republikanci. Demokrati so bili ustanovljeni leta 1828, njihovi začetki pa segajo v leto 1792, republikanci pa leta 1854. Dolgo tradicijo imajo tudi politične stranke v Nemčiji, Veliki Britaniji in še v nekaterih državah. Etablirane politične stranke zato niso nič slabega ne v tujini ne pri nas, ker so pač veliko bolj predvidljive.
Drugo skupino političnih strank, to so politične stranke muhe enodnevnice ali politične stranke za enkratno uporabo, se pojavljajo in izginevajo ter pogosto delujejo en sam mandat, morda dva, redkokdaj več. Teh političnih strank je toliko, da bi jih težko našteli, zato se omejimo na le nekatere. Po propadli Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) se je pojavila stranka ZARES, po njenem propadu se je pojavila Jankovičeva Pozitivna Slovenija (PS), nekako v istem času je nastala Virantova Državljanska lista (DL), za njo Stranka Alenke Bratušek (SAB), približno v istem času je nastala najprej Stranka Mira Cerarja (SMC), se je nato preimenovala v Stranko modernega centra in je zadržala kratico SMC, sledila ji je Lista Marjana Šarca (LMŠ), najnovejša politična stranka je Golobova Gibanje Svoboda (GS). Napovedana pa je ustanovitev več političnih strank. Naštete politične stranke imajo nekaj skupnih značilnosti. Prvo smo že omenili, to je omejen čas njihovega delovanja. Te politične stranke običajno nimajo terenske mreže, imajo majhno število članov, ki se med seboj praktično ne poznajo, njihovih programov dela praktično ni ali pa so spisani na nekaj straneh. Volivce običajno nagovarjajo skozi prvo osebo (liderja) politične stranke, po kateri se velikokrat tudi imenujejo (Bratušek, Cerar, Šarec). Od njih volivci običajno veliko pričakujejo in pogosto jim namenijo kar volilno zmago (PS, SMC, GS). Najpomembnejšo vlogo pri njihovem nastajanju in nehanju delovanja ima največkrat naše politično podzemlje, ki mu nekateri pravijo strici iz ozadja, ter seveda mediji. Odločitve o nastanku, pa tudi o prenehanju delovanja teh političnih strank običajno nastanejo v že omenjenem političnem podzemlju, volivce pa seveda prepričajo dominantni mediji, ki jih po uporabi političnega podzemlja preprosto medijsko pokončajo. Še ena posebnost je značilna za te politične stranke − to so tako imenovani politični nomadi, posamezniki, ki se selijo iz ene v drugo stranko. Rekorder med njimi je menda še vedno Jani Möderndorfer, ki jih je zamenjal kar pet. V bližini mojega bivališča pa obstaja pisarna, na kateri je v zadnjih dvajsetih letih pisalo LDS, ZARES, PS, SMC, LMŠ, danes pa piše GS, v njej pa so skoraj isti ljudje.
Ko spremljam arogantno in vzvišeno vedenje voditeljev »Golobnjaka« (Golob, Klakočarjeva, nekateri ministri in poslanci), mi je jasno, da so prepričani v to, da so večni, da bodo na teh mestih, dokler bodo oni to želeli. Ker se iz preteklosti političnih strank za enkratno uporabo, kar GS in Levica gotovo sta, niso prav ničesar naučili, jih čaka povsem enaka usoda kot njihove predhodnice. V času PS, SMC, LMŠ sem kot poslanec DZ dejal, da jih bo po naslednjih volitvah za enega fička, kar se je tudi zgodilo, sedaj pravim, da bo GS za en manjši kombi.
Se nadaljuje.
