Avtor: Vida Kocjan
Pred 26 leti, 5. septembra 1996, je izšla prva številka tednika Demokracija, kot ga poznamo danes. Izhajali smo v obliki časopisa, zelo hitro se je izkazalo, da v slovenski medijski prostor vnašamo drugačne vsebine, da sledimo temu, čemur smo se zavezali in kar je bil naš slogan: »Tednik slovenske pomladi«.
Že po nekaj številkah so nas začeli obiskovati inšpektorji, preverjali so vse od a do ž. Bili smo pod lupo tudi medijskega inšpektorata. Sodu dno je namreč izbilo redno objavljanje seznamov sodelavcev Službe državne varnosti (SDV, pogovorno Udbe). Skoraj vsi s seznama so proti podjetju, izdajatelju Demokracije, in odgovorni urednici vlagali odškodninske tožbe. Na sodiščih so hiteli dokazovati, da se jim godi krivica. Tožbe so izgubljali kot po tekočem traku. Ko to ni zaleglo, se je globoka država na nas spravila z drugimi načini. Nekateri so bili kar boleči, niso pa pričakovali, da nas njihovi prijemi ne bodo zlomili.
Ekipa je delala z zanosom, sprva dneve in noči, s srcem za slovensko pomlad. Napovedovali so nam zaton, propad, sedmo leto naj bi bilo menda najbolj kritično.
Vse smo preživeli, napadi so nas ojačali, našega prepričanja nam ni mogel nihče vzeti. Saj kar je v srcu, tega ni možno iztrgati.
Demokracija je vmes prešla v obliko revije, tudi posodabljali smo jo. Nekateri sodelavci so se nam pridružili kakšno leto ali več pozneje, danes lahko s ponosom in zanosom zapišemo, da je jedrna ekipa še vedno približno enaka, novi sodelavci pa vse skupaj zgolj bogatijo.
Novinar ali tehnični sodelavec, ki ni skusil dela v takšnem opozicijskem mediju, kot je Demokracija, ne ve, kaj zamuja. Zato – Demokracija draga, še naslednjih 26 let krat mnogokratnik. Slovenski narod si to zasluži.
