Piše: Jože Biščak
Mlada Ukrajinka z liziko v ustih in s puško v rokah je s spetimi lasmi v nacionalnih barvah sedela na okenski polici. Fotografija, ki je zakrožila po družbenih omrežjih, je v trenutku postala kultna. Spomnila me je na z domoljubjem navdihujočo misel Oriane Fallaci, ene najbolj znanih italijanskih novinark: »Življenje sem imela vedno rada. Kdor ljubi življenje, se nikoli ne zna prilagoditi, podrediti, biti potrpežljiv. (…) Kdor ljubi življenje, vedno stoji s puško pri oknu, da ga brani.«
Slovenci smo bili nekoč na enakem. Beograd nam je z vojaško silo želel preprečiti suverenost in je nad nas poslal tanke. Zato deželo velike pšenične ravnice na vzhodu Evrope razumemo in jo podpiramo po svojih najboljših močeh. Jasno je, kdo je žrtev in kdo napadalec. Slednji sedi v Kremlju, Vladimir Putin ni nikoli želel miru s sosedi, komunistični jastrebi nikoli niso preboleli, da so narodi, ki jih je okupirala Rdeča armada, postali samostojni.
Očitno je, da se ne bo ustavil, ta trenutek so ogrožene prav vse države, ki mejijo na Rusijo. Zato je vprašanje, ali bomo mirno čakali, da nadaljuje osvajalski pohod, in upali, da bo potešil svoje bolestne apetite, ali bomo ukrepali, dokler ne bo zares prepozno. Ko se nad našimi glavami dvigne taka grožnja, tako komunistično razmišljanje s kolosalno propagando, ki na koncu prinaša le smrt, revščino in bedo – ali lahko sploh še mirno spimo? Slovenska levica lahko. Očitno čaka, da jih Putin »osvobodi«; drugače se njihovega nasprotovanja vladni politiki do Ukrajine ne da razložiti. Obstajajo določene zgodovinske lekcije, ki jasno kažejo na to. Čeprav se je demon iz Kremlja razgalil, ga slovenski rusofili želijo preobleči v vse, kar hočejo, samo v blazneža, ki že grozi z jedrskim orožjem, ne. Razumljivo, ker v sebi nosijo istega demona. Njihova prva naloga je z lažjo zanikati njegov obstoj. Ena vojna pač skrije drugo. In slednjo bijejo slovenski levičarji skupaj z Brusljem proti vsemu, kar diši po normalnosti, po konservativizmu, po desnem svetovnem nazoru.
Pretekli teden smo bili priča sramoti, kot je stara celina že dolgo ni videla. Medtem ko EU okleva s prepovedjo uvoza ruske nafte in plina, s katerim bi ustavili tudi Putinovo financiranje vojaške sile zla, je 478 koristnih idiotov v evropskem parlamentu (med njimi tudi šest Slovencev) glasovalo za gospodarske sankcije proti Madžarski in Poljski. Domnevno naj bi bila v državah, ki ju vodita Viktor Orbán in Mateusz Morawiecki, ogrožena pravna država. Domnevno zato, ker sta v teh dveh državah demokracija in svoboda v zelo dobro kondiciji, glavni razlog je, da sta državi konservativni in zavračata vsiljeno agendo Sorosove liberalne demokracije.
Sramota in hinavstvo na steroidih sta toliko večja, ker ravno ta hip Poljaki in Madžari, ki neposredno mejijo na Ukrajino, najbolj velikodušno sprejemajo prave begunce, ki bežijo pred pravo vojno – ukrajinske ženske in otroke. Zdaj bi jih za to levičarji in vazelinasti desničarji, ki drgnejo parket steklene palače ob bruseljskem mestnem parku, kaznovali; medtem evropski velesili (Francija in Nemčija) še veselo trgujeta s Putinovimi oligarhi, komisarka Věra Jourová (Slovencem znana iz gonje proti Janezu Janši) orgazmira zaradi prepovedi Netflixa v Rusiji. Prepoved spletne platforme in birokrati bodo ustavili Ruse? Se hecate? Poljake in Madžare bi pahnili v pomanjkanje, Putina pa »prikrajšali« za njegovo najljubšo serijo. In vojne bo konec? Ogabnost dekadentne bruseljske elite brez primere.
Vojna v Ukrajini je danes največja težava, toda spremljati je treba, kaj počne elita, da se ne bi lepega dne zbudili in ugotovili, da so globalisti s svojimi zlohotnimi načrti še dlje, kot so bili. Saj veste, ljudje smo čudovita, a čudna stvaritev. Sposobni smo izjemnih dosežkov, a ker ne gledamo tudi predse, si v naletu v betonski zid razbijemo nos. Zato ne dopustite, da vas pretentajo in usmerjajo. In ne iščite njihovih trenutkov normalnosti in poštenosti. Ni jih. Nikoli jih ni bilo. Raje si še enkrat oglejte fotografijo mlade Ukrajinke, kako se ljubi duša svoje domovine.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik konservativno usmerjene revije Demokracija, predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor knjig Zgodbe iz Kavarne Hayek, Zapisi konservativnega liberalca in Potovati z Orwellom.
