Predsednik borčevske organizacije Marjan Križman bi naj ob 27. aprilu dejal (Primorske.si, 24. 4. 2020), »da z državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju,…se spominjamo ustanovitve OF, osrednje uporniške organizacije na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni«.
V Wikipediji lahko preberemo, da je bila 27. aprila 1941 »ustanovljena Protiimperialistična fronta (PIF), ki se je šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (22. 6. 1941) preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Tudi Josip Vidmar je na enem od svojih nastopov na TV povedal, da so takrat ustanovili Protiimperialistično fronto, naperjeno proti Britancem, Francozom idr. To naj bi Vidmar potrdil tudi v svoji knjigi Obrazi (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1979, str.366) rekoč, »da takrat »niso mogli ustanoviti organizacije za upor proti okupatorju, ker je komuniste oviral pakt o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom«. To je sporazum Ribbentrop – Molotov, sklenjen 23. avgusta 1939, ki je po podatkih Wikipedije »vseboval tajno klavzulo o vplivnih območjih obeh držav…in predvideval njuno medsebojno podporo pri okupaciji ozemelj tujih držav…« In na podlagi tega pakta sta si agresorski zavezniški državi začeli priključevati svoja vplivna območja. Npr. s skupnim napadom na Poljsko, »ki sta si jo razdelili in priključili…«, in velja tako »datum Hitlerjevega napada na Poljsko (1. 9. 1939) uradno za začetek druge svetovne vojne…Po razkosanju Poljske je Sovjetska zveza leta 1940 zasedla in priključila tudi tri baltske države (Estonijo, Latvijo in Litvo) in istega leta napadla tudi Finsko, ki pa se ji je uspešno zoperstavila…,pri čemer bi naj imeli sovjeti diplomatsko in logistično podporo s strani nacistične Nemčije«.
Ustanavljanje Protiimperialistične fronte 27. aprila 1941, to je dobro leto zatem, ko sta si Hitler in Stalin z agresijo razdelila lep del severovzhodne Evrope, in s tem začela drugo svetovno vojno, ter več tednov zatem, ko je nacistična Nemčija napadla tudi Kraljevino Jugoslavijo, tako lahko pomeni kvečjemu dan kolaboracije slovenskih komunistov z nacistično Nemčijo, ne pa dan upora proti okupatorju. Z vztrajanjem na 27. aprilu kot dnevu upora proti okupatorju si borčevska organizacija ob navedenih nespornih zgodovinskih dejstvih po nepotrebnem krni ugled. Zato tudi v naši širši družini ne izobešamo zastav na ta dan, ampak smo izbrali za dan upora proti okupatorju 13. maj 1941, ko je po doslej razpoložljivih zgodovinskih podatkih prišlo na Mali gori nad Ribnico do prvega oboroženega spopada z okupatorjem na tleh Slovenije, in sicer med italijansko soldatesko in Tigrovci, kar se je končalo s smrtjo vojaškega vodje Tigr-a Danila Zelena. Kajti slovensko in zlasti primorsko uporništvo, če odmislimo, da je bilo zlorabljeno s strani partije za izvedbo revolucije in vzpostavitev totalitarnega sistema, si v svoji veličini zasluži svoj resnični in ne lažni simbolni dan upora. Večina partizanov je namreč šla v gozdove osvobajati svoj narod, ne pa netiti državljansko vojno. To zavrženo dejanje je partija izpeljala za njihovim hrbtom.
……………..
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
