sEpidemija koronavirusa je trenutno v najbolj občutljivem obdobju rasti števila okuženih. To je povedal vodja nacionalnega štaba za okužbe general Ventsislav Mutafchiiski, predstojnik Vojno medicinske akademije in vodja kriznega štaba pri bolgarski vladi Boyka Borisova. Zaradi uvedenih ukrepov že prejema grožnje s smrtjo.
Vodja nacionalnega štaba za okužbe general Ventsislav Mutafchiiski
Bolgarija je sicer pravočasno sprejela ukrepe proti širjenju koronavirusa in sprva se je zdelo, da so pod nadzorom – krivulja okužbe je bila nizka ali skoraj linearna. Toda čez nekaj dni je močno narasla.
Sprva se je zdelo, da so omejili širjenje koronavirusa v Bolgariji. Po besedah Mutafčijskega, se mu je sprva zdelo, da so preveč liberalni, ker na primer ni bilo prepovedano hoditi v službo. Kljub temu so ukrepi dali odlične rezultate in dolgo so se gibali sproščeno, liberalno. To se je nadaljevalo do približno 30. marca, ko so jasno videli nagel dvig amplitude rasti. Po 12. aprilu so se strmo dvignili vsi parametri.
V državi se je na trenutke nekaterim zdelo kot da nimajo vorusa Covid 19. Ljudje so se začeli bolj pogumno odpravljati kar tako brez tehtne presoje, se zbirati in v kombinaciji z množičnimi izleti na Cvetno nedeljo in Veliko noč se je vse to uresničilo in zdaj so, kjer so, v strmem porastu vseh številk, ki opozarjajo na to, da se z pandemijo in virusom ni za igrati.
Kaže da so trenutno v fazi ponovnega poglobljenega premisleka o ukrepih. Najprej je treba analizirati, kaj je delovalo in kaj ni. S čisto medicinskega in epidemiološkega vidika. Drugič, v družbi so zelo zaskrbljujoči odnosi, ki niso le bolgarski pojav. Ljudje imajo bolečo potrebo po luči na koncu predora, ali da bi čim prej sprostili ukrepe. In tretjič, protislovje med tem, kar so povedali politiki in kaj menijo strokovnjaki, se poglablja. Bolgarija mora te ukrepe ponovno premisliti, dodelati. Tudi zato, ker bolnišnic ni mogoče trajno zapreti – COVID-19 ni edina bolezen. Dolgo časa so se odlagale onkološke operacije in druge dejavnosti, ki so samo “zaspale”. Obstajajo bolniki, ki nujno potrebujejo presaditve, tako da so po zgledu zahodnih kolegov razvili protokole za nadaljevanje te dejavnosti. V javnosti je velik pritisk na reproduktivno zdravje in in vitro postopke. Tako se vsa ta vprašanja postopoma lotevajo, na primer odpiranje parkov predvsem za matere z otroki.
Slika COVID 19 do konca včerajšnjega dne:
V izolaciji trenutno-16515-skupaj do sedaj 95409
Testiranih: 27.000 tisoč.
Okuženih 1399 od tega 150 iz zdravstvenega osebja.
Glede na celotno sliko je bilo na dan 28. aprila 697 primerov moških okuženih z COVID-19 in 702 žensk.
Včasih je problem svojeglavost predsednika vlade Bolgarije Boyko Borisov. Mnogo energije porabijo za prizemljitev in spravljanja na realnega tla. Tudi povišani toni prisotni.
Na sedežu štaba ni bistvenih razlik, prepiramo se o različnih vprašanjih, vendar ne bi rekel, da imamo različna mnenja, meni Vodja kriznega COVID 19 štaba. Glede vlade pa je sam premier priznal, da ga člani štaba na jutranjih sestankih “spuščajo na realna tla”. Znova in znova. Zaradi potrebe po politični všečnosti. Optimistični politični nagovor prebivalstva ni samo bolgarski pojav –opazen je mnogih drugih državah prav zdaj. A zdi se, da strokovnjaki vse bolj začenjajo nasprotovati tovrstnemu preveč optimističnemu govorjenju pri tem ni izjema.
Vodja kriznega štaba deležen groženj. Tudi grožnje z smrtjo?
Definitivno obstajajo grožnje s smrtjo, celo takšne ko mu povejo oziroma naročijo da mora biti nasmejan ko bo krogla letela proti njem. Po določenih ugotovitvah obstajajo organizirane skupine, ki so jim bile naročene. Seveda tudi to da so zelo temeljito in »strokovno » naredili in da so težko izsledljive.
Pri tem delu sta pomembna dva vidika, kdo jih lahko tvori ali od kod lahko prihajajo grožnje. Eden od teh je številnost Bolgarov ki dela delajo v tujini, tudi v državah z velikimi izbruhi KOVID-19. Na splošno je bilo širjenje okužbe glavni dejavnik v Bolgariji. Tu so jih omejili in niso več v načinu njihovega delovanja. Po drugi strani imajo težave z manjšinskimi skupinami, predvsem Romov in različnosti nihovega življenjskega sloga kjer je težko ohranjati socialno in fizično distanco še težje jo uveljaviti. To je način komunikacije med njimi. se objemajo, poljubljajo, tresejo roke, stojijo blizu drug drugega. To je ljudska psihologija, nekaj, česar se ne da odpraviti v enem dnevu.
Kaj lahko rečemo primerjalno z nami. Tudi mi smo v fazi premisleka, celo vsakotedenskega. Mala nepreudarnost velika škoda po zdravju in stanju pandemije in boju zoper nje. Najlažje je pokazati s prstom na drugega težko je priznati lastne soudeležbe pri poslabšanju stanja.
Se sliši znano, kaj ne?
Vane K. Tegov (www.vfokusu.com)
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
