Piše: Aleksander Rant
Stari slovenski rek, ki je v naslovu te kolumne, je bil še pred desetletji nekaj normalnega. Jasno je bilo, da si moraš svoj kruh zaslužiti z delom. Danes pa imamo na oblasti ljudi, ki ta rek postavljajo na glavo. Brez dela, visoka socialna podpora. Tako nekako bi se lahko glasil rek skrajnih strank v Državnem zboru. Delo je bilo nekoč cenjeno, tisti, ki je vlagal več, je več tudi prejel. Ljudje so znali ceniti obrtnika, ki ga niso ustavili prazniki, sobote in nedelje pri ustvarjanju in širitvi njegove obrti. Lenuhi pa so bili vedno dno družbe. Ljudje na njih niso gledali s pretirano mero skrbi, saj so si bili sami krivi, da niso jedli.
Sedaj pa imamo, kot že rečeno, na oblasti drugačno ideologijo. Delo se ne izplača. Delati pomeni biti neumen, saj lahko enako ali celo več, zaslužiš z lenobnim izkoriščanjem socialne države. A če podpiraš lenobo, je lenuhov vse več. In državna blagajna nima več dovolj sredstev za vse lenuhe, špekulante in izkoriščevalce socialne države. Na tej točki ima vsaka oblast dve možnosti. Ali močno oteži prejemanje socialne pomoči ali pa stisne delovne ljudi za še več denarja, ki ga potem deli lenuhom. In trenutna oblast se je odločila za slednje. Namesto, da bi temeljito prečistili sistem podeljevanja socialnih pomoči, so raje stisnili kmeta in delavca ter tako prišli do dodatnega denarja za njihovo vojsko lenuhov.
Da ne bo pomote. To, da imamo socialno državo je lepo, je znak civilizacije. A namen socialne države je, da ne pusti od lakote umreti tistih, ki ne morejo delati. Ne da hrani tiste, ki nočejo delati. Levica pa potrebuje svoj proletariat. Proletariat, ki je povsem odvisen od državne malhe. V interesu strank, ki so trenutno na oblasti je, da je revežev čim več. Da je čim več takšnih, ki se zanašajo na državni denar, da preživijo. Seveda to levičarji potem izkoriščajo s strašenjem, češ, če bo prišel na oblast denimo Janša, vam bo vse vzel. Tako si levica za naš denarja ustvarja vojsko zvestih volivcev. Če to ni zloraba države, ne vem kaj je.
Socialna država bi morala biti vitka. Skrbeti bi morala za delovne invalide, za invalide, za ljudi s posebnimi potrebami, za tiste, ki so rojeni z raznimi deformacijami. Ne pa da je na ta sistem priklopljena cela armada brezdelnežev, ki v večini potem na črno zaslužijo še kakega tisočaka. Danes imamo zaradi skrajno leve vlade minimalno socialno pomoč že skoraj izenačeno z minimalno plačo. Medtem ko delavec na minimalni plači prejme okoli 930 evrov neto za 40 urni tedenski delovnik, lahko nekdo, ki ne dal nič prejme do 800 evrov socialne pomoči. Neto. Ob tem mu ostane 170 prostih ur na mesec, ko lahko leži na kavču ali pa na črno nekje dela in zasluži polno plačo. V tem primeru pošten delavec prejme 930 evrov, lenuh na sociali pa lahko zasluži tudi 1500 evrov ali več na mesec. Je to pošteno? Je to pravično?
Imamo skoraj 30 let levih vlad na oblasti. Vlad, ki vseskozi govorijo kako so oni za delavca in za delavske pravice. Rezultat? Imamo bogate leve politike, bogate sindikaliste, bogate nevladnike in bogate brezdelneže, delavci pa so vsak dan bolj revni. Je to ta politika zavezana delavcu? Zakaj v 30 letih popolne oblasti, ki so jo imele leve vlade niso niti enkrat znižali obremenitev dela? In zakaj, če so desničarji tako proti delavcem, je to lahko storila nekdanja Janševa vlada? Ne pozabimo – Janševa reforma bi delavcu prinesla še eno polno plačo, Golobova vlada je to reformo ukinila med prvimi dejanji na oblasti. Zakaj? Ker v resnici niso za delavce. Levičarji potrebujejo brezdelni proletariat, pošten delavec jim nič ne koristi, ker ni odvisen od države.
Zato na naslednjih volitvah vse delavce pozivam, da volijo drugače. Zakaj? Ker so desne vlade že v preteklosti pokazale, da jim gre za delavce. Da so pripravljeni sprejeti zakone zaradi katerih ima delavec višjo plačo. Medtem ko levičarji samo obljubljajo, naredijo pa nič.
