Proti družinska ministrica Anja Kopač Mrak, je neuradno sodbo ESČP o pritožbi babice pospremila v svojem stilu: brezčutno in poniževalno do babice in vseh, ki se zavzemamo za spoštovanje družinskih vezi med vnuki in starimi starši.
Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev: nadaljujemo boj za spoštovanje družine, materinstva, očetovstva in starih staršev v življenju vnukov!
V Odboru za varstvo pravic vnukov in starih staršev smo ogorčeni in razočarani nad cinično izjavo Anje Kopač Mrak za Delo: »Upam, da se bo s to odločitvijo ESČP zadeva končala, kar bo tudi v največjo korist otrok pa tudi babice in dedka.«
Proti družinski ministrici iz Cerar-Židan-Erjavčeve koalicije sporočamo, da naj ob koncu svojega proti družinskega mandata preneha z žaljivimi in brezčutnimi komentarji na račun trpljenja otrok in njihovih družin ter skupaj z SD in svojimi političnimi pajdaši prevzame politično odgovornost za stiske in trpljenje več tisoč starejših in brezposelnih, ki jih je Cerar-Židan-Erjavčeva naveza z odvzemom varstvenega dodatka, zaznambami na premoženje in drugimi ukrepi pahnila v revščino in obubožanje.
Po poročanju režimskih časopisov Delo in Dnevnik, naj bi bila tožba babice zaradi omejevanja pravice do družinskega življenja proti državi nesprejemljiva. To seveda ni res, kvečjemu je prenagljena, ker naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da v Sloveniji še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva.
Ali je bilo ESŠČ seznanjeno, da sta dečka po treh mesecih popolne izolacije vprašala: »Babi, kdaj gremo domov«?
Po navedbah Dela spoštovanje pravice do družinskega življenja starih staršev velja za omogočanje stikov z vnuki, ne pa skupnega življenja, kar naj bi bila ena od utemeljitev ESČP v odločitvi, da je tožba babice dečkov, ki sta bila proti volji starih staršev marca 2016 na silo odpeljana iz vrtca in v popolni tajnosti nameščena v rejništvo, nesprejemljiva. Treba je povedati, da stiki vnukov z babico in dedkom potekajo samo dve uri na 14 dni, pod strogim nadzorom CSD in so omejeni na zaprte prostore, kar še najbolj spominja na režim v nacističnih in komunističnih zaporih. Zaradi tega je njihov odnos na nitki, se ne more razvijati, otroka pa ne razumeta, zakaj ne smeta živeti pri babici in dedku.
Sodne obravnave zoper avtorja teh vrstic so pokazale, da je babica pod hudim pritiskom CSD, naj se odpove vsaki pomoči lokalne skupnosti in odbora za varstvo pravic koroških dečkov pri zavzemanju za vrnitev vnučkov, da je prihajalo do pravih udbovskih zasliševanj in pritiskov, v katerih se je babica v zameno za minimalne stike z vnukoma odpovedala podpori »ulice«, kar je nedopustna oblika pritiska na svobodo govora in združevanja ter odrekanje drugega strokovnega mnenja babici. Vse ga tega pa sodniki v pisarnah Strasbourga verjetno ne vedo…
Babica dečkov se je s pomočjo odvetnika Velimirja Cugmasa v Strasbourg pritožila na odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo obravnavo njene pritožbe, s čimer so bila pravna sredstva pri nas izčrpana.
Krivica se z ovadbami in zadrževanjem otrok stran od starih staršev prenaša v družbo!
Delo navaja, da v odločitvi piše, da ESČP priznava, da je vez med starimi starši in vnuki lahko tako tesna, da se obravnava kot družinsko življenje, poudarja pa, da je v normalnih razmerah medsebojno razmerje med starimi starši in vnuki drugačno po naravi in intenzivnosti, kot je med starši in otroki.
Pravica starih staršev do družinskega življenja s koroškima dečkoma je kršena tudi iz razloga, ker se odnos med starimi starši in vnuki zaradi redkih in skrajno nadzorovanih stikov ne more normalo ohranjati. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je mama koroških dečkov mrtva, oče pa v zaporu prestaja dolgoletno zasluženo kazen za umor matere, zaradi česar sta babica in dedek edina krvna vez in edina družina osirotelima otrokoma.
Zato ni nobenega pravnega, etičnega ali človeškega razloga, da se otroka še vedno zadržuje stran od starih staršev, je pa seveda politični razlog za takšno početje. Ob vsem trpljenju otrok, babice in dedka pa se ta krivica prenaša tudi v družbo. Vlagajo se kazenske ovadbe in nadaljujejo politično motivirani sodni procesi proti zagovornikom družinskega življenja vnukov in starih staršev, obenem pa se v režimskih medijih relativizira pomen krvnih vezi in družinskega življenja. Ali evropski sodniki poznajo besede vnučka, ko je po treh mesecih ujetništva samo želel domov, k babici in dedku?
Preplet birokracije in boja za politično preživetje izrojene levice
Ustavno sodišče je v primeru koroških dečkov babico potolažilo z izjavo, da mora upravno sodišče pri nadaljnjem odločanju upoštevati obstoj družinskih vezi med njo in vnukoma ter ji ugoditi v rejniškem postopku. Njena prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ni primerna za dolgotrajno skrb za otroka.
Nanjo se je pritožila, nato je upravno sodišče za presojo angažiralo dve izvedenki iz Ljubljane, ki sta ocenili, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Tudi na to odločitev se je babica pritožila, saj se noben človek pri zdravi pameti ne odloča na podlagi tega, kako bo z njim čez dvajset ali trideset let, ampak v tem trenutku in zdaj daje od sebe vse kar zmore, pa naj gre za službo ali skrb zase in bližnje. Mnenje obeh izvedenk, ki ga kot socialni delavec ocenjujem za neživljenjsko in brez stika s trenutnimi potrebami vnučkov, babice in dedka, je milo rečeno, skrajno sporno.
Tretjega junija je čas, da mame in očetje, babice in dedki izstavimo račun za škodo, ki jo Cerar-Židan-Erjavčeva koalicija zla povzroča družini koroških dečkov, vsem slovenskim mama, očetom in družinam, upokojencem, osamljenim in obrobnim.
Franci Donko, za Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev
