Piše: dr. Andreja Valič Zver
Ne, imate pa pravico vedeti, ali je francoska »prva dama« stric ali teta! Pa odprimo še to temo. Evropejci smo se – po sili razmer – pač navadili nekdanjega irskega in luksemburškega premierja, ki sta bila poročena z moškima. In še bi našli kak primer.
Toda, razlika v primerjavi s francoskim dvorom je bistvena. V obeh primerih homoseksualni razmerji nista bili skrivani, postali sta celo do neke mere sprejemljivi. Nekateri standardi so se pač vsaj deloma usedli tudi v evropsko kulturo. A da se pod krinko ideologije LGBTIQ prikrivajo osnovna zgodovinska dejstva, celo kriminalna, kot so pedofilija, seksizem, deviantne spolne prakse in druge kršitve temeljnih pravic, tako značilne za Hollywood in mnoga vplivna gnezda, bi nas moralo močno skrbeti.
Zgodovinarji se ne ukvarjajo zgolj s politično, socialno, ekonomsko zgodovino, ampak »kukajo« tudi v postelje vladarjev, predsednikov, javnih osebnosti. Tovrstne zgodovinske knjige so najbolj brane. Seveda, gre za osnovna življenjska dejstva. A zlasti avtoritarnim vladarjem še zdaleč ni povšeči, da karkoli zmoti njihovo na silo zloščeno podobo. Bog ne daj, da bi raja izvedela kaj o njihovih domnevnih skokih čez plot, drugačni spolni usmerjenosti ali deviantnih stranpoteh. Samodržci, kot so bili Stalin, Mao Cetung, Tito in številni drugi, so svoje »ljubezenske« peripetije skrivali kot kača noge.
Zdi se, da se skrivalnice dogajajo tudi francoskemu predsedniku. Ob lanskih pariških olimpijskih igrah smo najprej glasno negodovali nad plakatom z risbo cerkve, s katere je »izginil« krščanski križ. Nato nas je šokirala otvoritvena slovesnost, ki je spominjala na orgije ponorelih rimskih vladarjev. Blasfemija zadnje večerje je bila sramotni »vrhunec« večera, ki je s prikazom krvave francoske revolucije zapečatil nadaljevanje športnega dogajanja. Ko je maroški boksar zmagal v ženski boksarski kategoriji, smo bili že vpeti v športno-politično-gospodarski komplot globalnih razsežnosti. Francoski predsednik je skupaj s soprogo vsemu temu navdušeno ploskal, in se pridušal, da gre za olimpijske igre novih dimenzij.
Ob tem je bilo Evropski komisiji s strani našega poslanca postavljeno vprašanje, ali je sprejemljivo, da moški tekmujejo v ženski konkurenci. Odgovor je bil zastrašujoč. Komisija se je postavila na stran prevarantov, se pravi moških, ki so nastopali v ženski konkurenci. Žrtev maroškega boksarja je po spopadu dejala, da je še nikdar nihče ni tako močno udaril, kot prav t. i. »ona«. Evropska komisija pa je nonšalantno zaključila, da se zavzema za »inkluzijo različnih skupin«.
Znana ameriška novinarka Candace Owens je pred dobrim letom v Elizejsko palačo poslala vrsto povsem legitimnih vprašanj. Med njimi na primer, zakaj ne obstajajo fotografije Brigitte Macron iz časa, ko je delala v srednji šoli? Popolnoma relevantnih vprašanj je bilo veliko, a odgovorov nobenih. Prav nasprotno, iz Elizejske palače so prispeli grožnje in hekerski napadi.
Po zmagi Trumpa je v ZDA zapihal svež veter. Z Muskom je svoboda govora dobila nov polet. Tudi zato se je Owensova odločila, da na socialnih omrežjih izpostavi dve vprašanji: ali francoski predsednik in njegova Brigitte prikrivata spolno identiteto? In še bolj usodno: ali je v bistvu šlo za pedofilijo, saj je bila Brigitte »stara« 39 let, njemu pa je bilo 14 let, ko sta se spoznala. Ona je bila učiteljica, on njen dijak. Ona? Morda on? V tem primeru gre za mnogo hujše – in tudi kaznivo – razmerje. Kot je znano, so jo Emmanuelovi starši prosili, naj ga pusti pri miru. A sla je bila premočna.
Naj omenim, da sta se trenutni slovenski premier in njegova partnerka odlično ujela z Macronom in »gospo«. Nič narobe. A slovenski večinski mediji imajo, kot ponavadi, dvojna merila. Ko gre za izpostavljene osebnosti s t. i. desnega pola, je dovoljeno vse. Ko pa so v igri levaki, je njihova zasebnost zaščitena, kot bi bili kočevski medvedje. Bog ne daj, da bi izvedeli kaj žgečkljivega, a morda zgodovinsko relevantnega, na primer o šefih države. Njihova spolirana podoba je »čista kot solza«. Pa vendar nas primer francoskega predsednika poduči, da lahko prikrivaš skrivnosti nekaj časa, nikakor pa jih ne moreš skriti za večno.
