Piše: Vida Kocjan
V nedeljo bo referendum o spremembah zakona o vodah, ki varuje zdravo pitno vodo in prinaša več denarja za poplavno varnost. Preverili smo, kakšne so spremembe in zakaj je treba v nedeljo iti na referendum ter glasovati za zakon, kot ga je sprejela vlada. Zakon varuje slovenske vode in krajino.
Sprememba zakona na eni strani zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, na drugi pa pomembno povečuje sredstva za poplavno varnost. Pritisk na pozidavo priobalnih in vodnih zemljišč se bo po novem zmanjšal, odločitve bodo strokovne in nepolitične.
Kaj prinaša zakon?
Novela zakona o vodah, o kateri bomo volivci odločali na referendumu, vodo ščiti bolje od zdaj veljavnega zakona. Člen, ki se nanaša na pozidavo vodnih in priobalnih zemljišč, namreč omejuje nabor objektov, ki jih bo mogoče tam postaviti; šlo bo le na objekte v javni rabi in enostavne objekte.
Na priobalnih zemljiščih zakon prepoveduje graditev objektov zasebne rabe. Pri tem sicer del vodarske stroke nasprotuje zakonu, vendar pa ne upošteva celotne zakonodaje s področja posegov v prostor. Vodarji so namreč prezrli, da posegi v prostor niso določeni z zakonom o vodah, ampak z zakonom o urejanju prostora. Na posege v prostor gledajo samo skozi prizmo zakona o vodah, kar je napačno. Ta določa le dodatne pogoje za posege v prostor, ne pa posegov kot takih.
Če bo želel investitor posegati v priobalno zemljišče, bo moral imeti za to podlago v prostorskem izvedbenem aktu. Torej mora biti v državnem ali občinskem prostorskem načrtu to zemljišče že predvideno za pozidavo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsak poseg posebej pa bo potreboval še vodno soglasje. Slednje bo veljalo tudi za enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Odločitev, ali je glede na kriterije na priobalnem zemljišču mogoče graditi neki objekt, je strokovna. V luči administrativne razbremenitve vseh organov v državi je namreč smiselno, da se odločanje prepusti stroki, to je Direkciji RS za vode. S tem se bo hkrati zmanjšal vpliv politike, kar je zelo pomembno.
Dodaten denar za vodotoke
Zakon prinaša tudi možnost, da se za redno vzdrževanje vodotokov namenijo dodatna sredstva Sklada za vode. Obseg skupnih virov za ta namen se bo povečal na potrebnih 25 milijonov evrov letno. Sredstev Sklada za vode namreč ne bo več mogoče nameniti za socialne pomoči, plače šolnikov in zdravstveno varstvo, kot se denar iz tega sklada zdaj izgublja. Denar iz plačanih koncesij za rabo vode in vodna povračila bo namreč namenjen izključno za vzdrževanje vodne infrastrukture.
Navedbe nasprotnikov privlečene za lase
Spremembe zakona je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Ta je doslej že večkrat poudaril, da nasprotnikom zakonskih sprememb sploh ne gre za zavarovanje voda. Na eno od novinarskih vprašanj, ali mu je žal, da ni še pred sprejetjem prisluhnil nasprotnikom novele, je odgovoril: »Podcenil sem samo politično dimenzijo tega vprašanja in ambicijo, da del nevladnikov izkoristi ta zakon za opozarjanje nase. Na stojnicah so nastopali celo z argumenti, da gre za privatizacijo vode in da se bo dodatno omejil dostop do voda. Vse to je privlečeno za lase, s temi gesli so zavajali ljudi.«
Poudaril je, da je do sprejemanja zakona prišlo v času »napetega političnega dogajanja«, kar so nekateri izkoristili. Med drugim je opozoril na politično levo opredelitev pobudnikov referenduma, od Inštituta 8. marec do Uroša Macerla.
Glede strokovnjakov, katerih del jih nasprotuje noveli zakona o vodah in jih kar naprej v ospredje potiskajo levi politični aktivisti, vključno z njim naklonjenimi mediji, pa je minister Vizjak spomnil, da strokovnjaki niso le v različnih društvih, ampak tudi v Direkciji RS za vode. Ne nazadnje je državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek »vse življenje delala v vodarstvu« in bila tudi direktorica Inštituta za vode. »S temi sem se posvetoval in v zakonu ne vidijo nobene težave,« je dejal minister.
Večina aktivistov zakona ni prebrala
Minister Vizjak je še dejal, da imajo na ministrstvu tudi neposredne izkušnje s terena, in pri tem opozoril na zelo zavajajoče utemeljitve pobudnikov referenduma. Ljudi so namreč pozivali k podpisu pobude za referendum s parolami, kot so ohranimo pitno vodo v Sloveniji in proti privatizaciji vode.
»Veste, take stvari tudi jaz takoj podpišem. A to nima nobene veze z zakonom o vodah, ki je bil sprejet v parlamentu. Ta zakon dodatno varuje priobalna zemljišča in namenja več denarja vzdrževanju vodotokov,« je poudaril minister.
Dejal je, da velika večina − veliko je bilo mladih, ki so zbirali podpise − zakona sploh prebrala ni in je zavajala, kaj zakon dejansko ureja. Minister je tudi prepričan, da je šlo »v primeru zbiranja podpisov bolj ali manj za akcijo, ki je danes moderna, proti vladi in čemurkoli, kar ta vlada naredi«.
Vizjak je že večkrat pojasnil, da se bo po dopolnjenem zakonu bistveno bolj kot sedajo mogoče izogniti različnim pritiskom politike na stroko. »Sedaj je lahko minister tudi sam kaj naredil, po novem tega ne bo več.«
Zakaj spremembe?
Spremembe zakona imajo šest členov. Minister Vizjak jih je v javnosti doslej že večkrat temeljito pojasnil.
Spremenjeni zakon zaostruje poseganje na obvodna zemljišča, kar je diametralno nasprotno tistemu, kar zatrjujejo vrli branilci svojih privilegijev, pobudniki in zagovorniki referenduma.
Spremembe zakona o vodah nimajo nobene zveze niti s privatizacijo vode niti z omejevanjem dostopa do vode in s krnjenjem pravice do zdrave pitne vode. To je zavajanje, ki smo ga bili deležni pri zbiranju podpisov levičarskih aktivistov za izvedbo referenduma, ki bo v nedeljo, in se v teh dneh samo še intenzivira. Zelo jih spodbujajo v strankah SD, LMŠ, Levica in SAB, združenih v KUL.
Ministrstvo za okolje in prostor je novelo zakona o vodah pripravilo z namenom, da še okrepijo varovanje ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode. Državni zbor je zakon sprejel konec marca, nato jo je podprl tudi Državni svet RS, podpirajo jo tudi župani.
Spremembe ne ustrezajo vsem, zato so zbirali podpise in dosegli, da bomo državljani in državljanke Slovenije v nedeljo o zakonu odločali na referendumu. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji 30. marca 2021?«.
Vodne vire prodali v času vlad SD
V okviru referendumske kampanje glede novele zakona o vodah lahko od levih strank slišimo marsikatero puhlico, kako bo novi zakon nepopravljivo vplival na čisto pitno vodo, lansirali pa so celo video z Vidom Valičem, v katerem strašijo s prav absurdnimi razlogi, da bi ljudje na referendumu glasovali proti.
Dejstvo pa je, da so prav leve vlade, konkretno Pahorjeva in Cerarjeva, tujcem prodale najmanj štiri strateška podjetja, ki imajo koncesijo za polnjenje in prodajo čiste pitne vode.
To so podjetja Fructal, Radenska, Costella ter Pivovarni Laško in Union. Fructal so prodali leta 2011 (v času Pahorjeve vlade), Radensko leta 2014, Pivovarno Laško in Union leta 2015 in vodo Costella leta 2016 (vse tri v času Cerarjeve vlade).
Vsa navedena podjetja so zdaj v rokah tujcev, ki imajo tudi ekskluzivno pravico za polnjenje čiste pitne vode. S prodajo podjetij namreč niso prodali le podjetij, temveč tudi pravico do izkoriščanja naravnega bogastva, za katerega se sedaj bori levica na referendumu. Pri tem je zanimivo, da so zapis pravice do čiste pitne vode v ustavo zapisali v času Cerarjeve vlade.
Podporniki referenduma se borijo za privilegije kapitala in zasebne lastnine
Minister. Andrej Vizjak: »Podporniki referenduma so podporniki trenutne rešitve, da so torej odločitve o posegih na priobalna zemljišča politična in ne strokovna. Podpirajo zdajšnje stanje pozidav na priobalnem pasu, ki so lahko tudi tovarne in zasebne vile. Torej bi lahko rekli, da se borijo za privilegije kapitala in zasebne lastnine.
Podporniki referenduma bodo v primeru, da zakon ne bo obveljal, nosili del odgovornosti za neurejene vodotoke in s tem večjo poplavno nevarnost.«
Zakon prinaša boljšo prihodnost
Janez Magyar, župan občine Lendava: »Naša občina bo z novim zakonom pridobila bolj urejene in vzdrževane vodotoke, zmanjšalo se bo število objektov v priobalnem pasu, izločili pa se bodo tisti, ki škodijo vodi. Zakon prinaša boljšo prihodnost.«
»Sprememba zakona varuje priobalni pas«
Ivan Molan, župan občine Brežice: »Sprememba zakona o vodah prinaša poenostavljene postopke za pridobivanje dokumentacije za javno športno in rekreacijsko infrastrukturo ob hidroelektrarni. Naši občani in obiskovalci se bodo lahko rekreirali na športno-rekreacijskih površinah Grič, Mostec in v dostopnem vodnem centru v Vrbini. V občini si želimo, da bi lahko tako, kot je to mogoče drugje po svetu, v priobalnem pasu izvajali športne in rekreativne aktivnosti ter uredili spremljajočo javno infrastrukturo, kot so npr. čolnarne. Po novem zakonu o vodah bo o ureditvah v priobalnem pasu brez izjem odločala stroka in ne aktualna vladna politika, kot je bilo to do zdaj. Sprememba zakona varuje priobalni pas, kjer na podlagi soglasij strokovnih služb omogoča urejanje javne infrastrukture, onemogoča pa graditev zasebnih objektov, npr. vil ob morju in jezerih, kot je bilo to mogoče do zdaj. Novi zakon namenja tudi več denarja za urejanje vodotokov, ki pri nas še vedno poplavljajo, zato bo pripomogel k večji varnosti pred poplavami.
Župani Za novelo zakona
Danijel Cukjati, župan občine Vrhnika: »S sprejetjem zakona o vodah bi na Vrhniki laže uredili sprehajalne poti ob Ljubljanici, postavili vstopne točke za čolnarjenje in uredili brežine naše reke. Zakon pa bi onemogočal podjetjem graditev nevarnih obratov ob samem vodotoku, kot se je to zgodilo v primeru podjetja Kemis.
Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane: »Občine imamo sedaj veliko težav pri umeščanju javne infrastrukture v nenevarna priobalna zemljišča vodotokov. Gre za poleti hladna območja, kamor bi lahko umestili rekreativne javne površine, površine za oddih in počitek ter tudi otroška igrala in kolesarske poti. Omenjene umestitve niso nevarne za visoke vode in so namenjene ljudem. Novi zakon bo to omogočal.«
