Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Prag tveganja revščine je v letu 2021 znašal 771 evrov na mesec, stopnja tveganja revščine pa je bila 11,7-odstotna in se je v primerjavi z letom prej znižala za 0,7 odstotne točke. Pomemben dejavnik zniževanja revščine ostajajo socialni transferji, vključno s pokojninami, so objavili na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
Z nižjim dohodkom od praga tveganja revščine je lani živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 771 evrov na mesec oziroma 32 evrov več kot v letu 2020, za štiričlansko družino, ki vključuje dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let je znašal 1619 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1156 evrov na mesec.
Med prebivalci, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 85.000 upokojencev, 46.000 delovno aktivnih, 40.000 mladoletnih otrok, 38.000 brezposelnih in 34.000 drugih oseb, med katerimi so nezmožni za delo, gospodinje, študenti, drugi neaktivni in nerazvrščene osebe. Stopnja tveganja revščine bi bila 21,2-odstotna, če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 40,3 odstotka.
Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih manj oseb kot v letu 2020. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila leta 2021 13,2-odstotna in se je v primerjavi z letom prej znižala za 1,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 275.000 prebivalcev. Zmanjšanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica znižanja vrednosti vseh treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,7 odstotne točke, stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti za 0,8 odstotne točke ter stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 0,3 odstotne točke. Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, je ostal enak. Najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.
