9.9 C
Ljubljana
četrtek, 18 aprila, 2024

Vlada namerava obdavčiti banke, čeprav bi te pri popoplavni sanaciji lahko pomagale drugače – poglejte, kako!

Piše: T. B. (Nova24TV.si)

Premier Robert Golob je v Odmevih bankam napovedal zakonsko obdavčitev bilančnih vsot v višini 0,2 odstotka. Obdavčitve so očitno edini način, s katerim bi vlada reševala zadeve, v tem pa vidi rešitev za pomoč bančnega sektorja pri popoplavni obnovi, čeprav obstajajo tudi druge rešitve. O eni od njih je bilo govora na družbenem profilu X, da pa bi bilo vredno razmisliti tudi v tej smeri, je na socialnem omrežju X dejal tudi vodja opozicije Janez Janša. 

Od katastrofalnih poplav je minilo mesec dni in vlada je v tem času obljubljala hitro pomoč in učinkovito, dolgoročno in transparentno zasnovano obnovo. Ocene škode se stalno spreminjajo, prve natančnejše podatke pričakujemo 8. septembra. Predsednik vlade Robert Golob rešitev za pomoč s strani bank vidi v novi obdavčitvi, čeprav obstajajo tudi druge možne rešitve, ki bi bile za vse deležnike veliko ugodnejše.

Po številnih ugibanjih, kako bo bančni sektor pomagal pri popoplavni obnovi, je Robert Golob za Odmeve dejal, da bo šla tudi Slovenija v smeri uvedbe nove obdavčitve bank. Vlada namerava z zakonom obdavčiti bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka. Golob je v Odmevih kritiziral banke in jim s predlogom o zakonski obdavčitvi napovedal vojno. V oddaji je zatrdil, da bo Slovenija vpeljala obdavčitev po bilančni vsoti bank, saj naj bi po njegovih besedah to počele tudi ostale države in Slovenija ne bo izjema. “To bo najverjetneje določeno v zakonu o obnovi in razvoju, kjer bodo bilančne vsote bank obdavčene v višini 0,2 odstotka,” je pojasnil Golob.

Pa vendar bi lahko za pomoč pri popoplavni obnovi lahko poiskal kakšno drugo, učinkovitejšo in bolj koristno rešitev, kakršno je na primer na družbenem profilu X izpostavil Sergej Berišaj, direktor tehnologije pri United Cloud. Ta je namreč na platformi pojasnil, da imajo komitenti na bankah več deset milijard evrov in da trenutno premier “bije sveti boj z bankami”, ker so obresti na varčevalnih računih praktično nične. Berišaj trdi, da bi morali namesto dodatnih obdavčitev bank in uvajanja solidarnostnih prispevkov demokratizirati in poenostaviti nakup zakladnih menic, s tem pa bi Slovenija dobila prepotrebno financiranje direktno od svojih državljanov.

Foto: Instagram

Izdelek, ki bi bil v pomoč državljanom in bankam
V mislih je imel konkretni produkt oziroma mobilno aplikacijo, ki bi, kot je pojasnil, “ponujala nakup menic različnih ročnosti (1/2/5/10/20/30 let, govorim na pamet) in samodejno preračunala obrestno mero in uporabniku jasno prikazala bruto in neto zaslužek. Ko se uporabnik odloči za nakup zakladnih menic, se mu generira QR koda za nakazilo iz osebnega računa (mogoče tudi Flik, direct debit, zakaj pa ne?). Ob prejemu nakazila aplikacija pošlje notification ter jasno prikaže stanje vseh investicij. Ko se sredstva sprostijo, se pošlje obvestilo, kjer se lahko uporabnik odloči za nakazilo na osebni račun (država ima tako ali tako bazo), ali pa reinvesticijo v novi cikel. Država bi lahko reinvesticijo nagradila tako, da bi za reinvestirani del oprostila plačilo davka na kapitalski donos, izplačani del bi bil pa obrestovan tako, kot danes depoziti (0 odstotna davčna stopnja do tisoč evrov letno, nad tisoč evrov pa kot dividende). S tem bi država uvedla produkt, ki je neposredni konkurent bankam, in državljanom omogočila neposredno vlaganje”, je nazorno pojasnil Berišaj.

Foto: Freepik

United Cloud je bil ustanovljen leta 2016. Od uvedbe EON TV, njihove vodilne platforme leta 2017, se je njihov portfelj povečal na 10 visoko sinergijskih linij izdelkov znotraj telekomunikacijskih in medijskih ekosistemov, ki so na voljo na trgih s 40 milijoni ljudi.  To jih uvršča med najhitreje rastoča tehnološka podjetja v regiji, ki se je v samo šestih letih razširilo iz lokalnega v regionalno ter uvedlo inovacije v televizijskem in medijskem okolju.   Njihova rastoča ekipa ima več kot 300 tehnoloških strokovnjakov na področju razvoja programske opreme, upravljanja izdelkov, oblikovanja UX/UI, Agile itd.

Da gre za “predlog, vreden razmisleka”, meni tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je svoje mnenje delil na družbenem profilu X.

 

V oddaji ga je voditelj Odmevov vprašal tudi po tem, ali bo celotna škoda transparentna in informacije o njej na voljo vsem. Golob je v zvezi s tem ponovno omenil sprejeta interventna zakona, ki sta namenjena pomoči poplavljenim, čeprav dejanske pomoči, sodeč po odzivih ljudi, še niso prejeli, od tega pa je že en mesec. Kar pa zadeva banke, vsi vemo, da Golob banke vidi kot “zmagovalke” zadnjih let tudi z vidika ekstremnih dobičkov. Povedal je, da bo šlo za “dogovor, šlo bo za zakon. Najverjetneje bo to v zakonu o obnovi in razvoju. V njem bo obdavčitev bank, bilančna vsota bank v višini 0,2 odstotka”, je dejal.

Golob: Tisti, ki ne bo oddelal sobote, bo plačal
Voditelj Igor E. Bergant, ga je opomnil tudi na vprašanje, ki so ga premierju zastavile Finance, in sicer, zakaj se vlada prek slovenskega državnega holdinga ne zavzame za izplačilo dividend v državni proračun, saj se nekatera podjetja poslužujejo tudi tega, če so proračunske potrebe takšne. Golob se je izgovoril, da en sam vir ni dovolj in da je treba vire “kombinirati”, kar ponovno pade na pleča davkoplačevalcev in davkoplačevalk, od katerih vlada zahteva delo dveh solidarnostnih sobot, “nekdo, ki ima povprečno plačo, če ne bo delal sobote, bo plačal 73 evrov na leto. Moramo se zavedati dimenzij in velikosti, o katerih govorimo”, je apatično poudaril Golob.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine