Piše: Ana Hribar (Nova24tv)
“Ljudje se morate zavedati, da varnostno politiko, tudi politiko varovanja meja vsake države, še posebej naše, ki je na tej Balkanski poti, spremlja neizmerno število tihotapcev, tistih, ki trgujejo z belim blagom, in taka najava, da bo nekdo podrl ograjo, ki je v veliki meri potrebna za to, da varuje našo južno mejo, je voda na mlin ravno tistih, ki to izvajajo,” je dejal obrambni minister Aleš Hojs v tokratni oddaji Tema dneva in dodal, da je razočaran nad dejstvom, kako malo pozornosti posveča nova koalicijska pogodba varnosti Slovenije.
V tokratni oddaji Tema dneva je z voditeljico Aleksandro Jug spregovoril aktualni minister za obrambo Aleš Hojs, ki je komentiral vstop Hrvaške v schengensko območje, spregovoril o dosedanjih izzivih z ilegalnimi migranti in razmislekom o prihodnosti varnosti slovenskih meja.
Izjave Tanje Fajon so milo rečeno strel v koleno, je dejal obrambni minister Aleš Hojs o izjavi Tanje Fajon, ki je dejala, da je treba postaviti jasna in transparentna pravila, po katerih se bo lahko vstopalo v schengen. Dodala je, da si prizadeva za čimprejšnji vstop Hrvaške v območje schengna, vendar v omenjena pravila spada tudi implementacija arbitražne razsodbe. Da eno z drugim nima nič, ji je odvrnil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. “Povezovanje bilateralnega sporazuma med dvema državama ni povezano z nekim splošnim pristopom hrvaškega vstopa v sporazum, nenazadnje smo notranji ministri soglasno v lanskem letu sprejeli napotek, da se vsi postopki, vezani na Hrvaško, čim prej zaključijo,” je dejal Hojs in dodal, da je tudi strateški interes Slovenije, da Hrvaška čim prej vstopi v schengensko mejo, kot tudi interes Slovencev, ki bodo potem lažje prehajali na Jadransko morje.
Glede na to, da je zdaj ponovno toliko govora o Hrvaški, o kateri smo bolj malo slišali prej, v vladi Janeza Janše, je novinarka Aleksandra Jug Hojsa povprašala, kako so uspeli doseči to neko stabilnost, če ne celo mir. Hojs je prepričan, da je to rezultat dobrega sodelovanja z zunanjim ministrstvom in iskrenimi nameni, da pomagajo Hrvaški pri čimprejšnjem vključevanju v schengensko območje. “V lanskem letu sem naredil vse, da smo notranji ministri enotno sprejeli stališče vključevanja Hrvaške”, je dejal minister. Ob tem je pohvalil tudi delo zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki je po njegovih besedah bolj kot z nekimi javnimi izjavami vodil tisto “tiho diplomacijo, ki je pot do uspeha tudi za tiste nerešene zadeve“.
Podiranje ograje je nesmiselno in škandalozno
“Ljudje se morate zavedati, da varnostno politiko, tudi politiko varovanja meja vsake države, še posebej naše, ki je na tej Balkanski poti, spremlja neizmerno število tihotapcev, tistih, ki trgujejo z belim blagom in taka najava, da bo nekdo podrl ograjo, ki je v veliki meri potrebna za to da varuje našo južno mejo, je voda na mlin ravno tistih, ki to izvajajo,” je poudaril Hojs, ki se je ob tem skliceval na analizo učinkovitosti žičnate ograje, ki se je izkazala za zelo dobro zaščito, po rezultatih analize pa so dobili tudi vpogled v to, kje in kako bi se jo dalo še izboljšati. To, da je nova koalicija obljubila, da bo podrla ograjo do novega leta, pa je Hojs označil za nesmiselno in škandalozno. Hojs je v nadaljevanju povedal, da je vedno več takih ilegalnih migrantov, ki izkoriščajo zakon z namenom, da prehajajo meje, pri čemer je pojasnil, da je vedno več takih, ki ob vstopu v Slovenijo zaprosijo za azil, potem pa niti ne počakajo, da se postopek spelje naprej. Številke dejanskih realnih prosilcev so se včasih gibale okoli 15 in 20 odstotkov, danes pa je ta številka narasla na 80 odstotkov. “Z istimi težavami se je borila Grčija v letu 2015 in 2016, ki nas je o tem podučila”.
Minister Aleš Hojs (Foto: Nova24TV)
Evropske države so dvignile nivo pripravljenosti
Razlog, da o terorističnih napadih v Evropi skoraj ne slišimo ničesar več, je po mnenju ministra ta, da so evropske države svojo “budnost oziroma stopnjo pripravljenosti dvignile na precej višji nivo” in da ima veliko vlogo pri zagotavljanju varnosti pred takimi ravno ta izmenjava informacij med državami, o katerih so prav tako sprejeli sklep na evropskem parketu.
