Piše: Lea Kalc Furlanič
Finančna pomoč države tiskanim medijem, h kateri pozivajo Delo, Dnevnik in Večer, bo le začasno rešila težave, ki jih dušijo zaradi naraščajočih stroškov produkcije in distribucije, a obremenila davkoplačevalce. Nekateri ocenjujejo, da gre le za manever, kako prikriti dejansko nezanimanje za te medije.
Naj za začetek povemo nekaj malega o težavah tiskanih medijev, ki so jih sicer pobudniki za državno pomoč spretno izrabili za ozadje svojih finančnih zahtev do države. Že nekaj let se uredništva, vsebine in edicije tiskanih medijev krčijo. Novinarji dobivajo anekse za znižanje plač ali nenadne odpovedi, tržniki potijo krvavi pot za oglase, bralci odpovedujejo naročnine, kolportaža pada. Dvignile so se cene energentov in papirja (zato je tisk trikrat dražji), pa tudi cene distribucije, ki zaradi dragih goriv postaja vse bolj težavna, poleg tega so raznašalci slabo plačani, pošta pa je draga in deluje prepočasi.
Oglaševalska pogača
V kolikšni meri si lahko poleg prihodkov iz prodaje tiskani mediji pomagajo z oglaševanjem? Oglaševanje državnih podjetij v tiskanih medijih se glede na politični predznak vsakokratne državne oblasti izrazito spreminja, vendar predvsem v korist levih medijev pod levimi vladami, ki so tedaj deležne večinskega dela bogate oglaševalske pogače državnih podjetij, kar desne tiskane (in druge) medije spravlja na beraško palico, saj so največ časa na oblasti leve vlade.
Glede medijskega monopola pa: v Sloveniji smo že prišli že tako daleč, da veliko večino medijev (kar 60) obvladuje hobotnica smetarskega tajkuna Martina Odlazka, ki zvesto služi levi politični sferi in s tem poleg osrednjih slovenskih medijev ohranja leve vlade na površju. Odlazku še regulatorji zakonodaje (ministrstvo za kulturo, urad za varstvo konkurence, zdaj niti slaba banka, solastnica enega njegovih podjetij) ne morejo do živega. Primer so zadnje mahinacije s prevzemi med njegovimi podjetji in s tem odvzem lastniškega deleža DUTB (vir: Finance), kar je pristalo na sodišču.
Sicer se tiskani mediji poleg naročnin in prodaje ter oglasov sofinancirajo tudi iz javnih razpisov. A manjši nikakor ne pridejo na vrsto.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
