Piše: Tanja Brkić
Javnost praktično zanimajo vse zadeve, ki lahko vplivajo na vodenje države, zato so pomembna ne le zadnja opažanja o premierjevem zdravju, ampak tudi njegova izbira partnerke. Sploh če gre za osebo, ki je v preteklosti promovirala različne piramidne sheme, v katerih je bilo na stotine zavedenih in opeharjenih ljudi, in za osebo, ki mednarodno promovira barve teroristične organizacije, ki je financirana iz iste linije, pod katero se je v slovenski banki oprala milijarda evrov.
Vsak ima pravico do zasebnosti, toda ko nekdo kandidira za voditelja države, sprejme s tem tudi dejstvo, da bodo nekatera vprašanja iz zasebnosti postala vprašanja javnega interesa. Postati javni uslužbenec pomeni dati javni interes pred svojega. Vsak mejo med osebnim in javnim potegne na drugem mestu, a v splošnem velja, da če zasebna zadeva vpliva na opravljanje dolžnosti funkcionarja, ta ni več samo zasebna.
Ker politik predstavlja javnost, bodo volivci bolje zastopani, če on ali ona prakticirata vrline poštenosti in zaupanja v osebnem in zasebnem življenju. Ravno zato lahko osebno vedenje politikov postane legitimno področje javne skrbi, kar meni tudi nekdanji direktor UKOM Uroš Urbanija, ki pravi, da je premierjevo zasebno življenje »bolj pod lupo javnosti prav zato, ker gre za absolutno javno osebo, hkrati pa se tudi Tina Gaber precej aktivno vmešava v njegovo javno življenje, zelo aktivno posega v odločitve, ki so sicer v pristojnosti predsednika vlade ali pa posameznih ministrstev, zaradi česar ima javnost še toliko večje pravice, da izve, kdo točno in kje odločitve sprejema«.
Vloga »prve dame« je od nekdaj veljala za pomembno, tudi pri odločitvah voditeljev države, zato so se tudi skozi zgodovino nekateri o določenih vprašanjih ali konfliktnih situacijah posredno obračali na nanje, ker so imele bližino in največji dostop do premierja ali predsednika države. V ZDA je prva dama skorajda institucija, ampak Slovenija ni Amerika in Tina Gaber ni Nancy Reagan. Kljub pomanjkanju dejavnikov, ki jo ločijo od pravega koncepta prve dame, pa se zdi, da je Gabrova postala pomemben dejavnik pri političnih in kadrovskih zadevah, ki so zunaj njenih pristojnosti.
Njen aktivizem je najmanj na meji zakona
»Pomagati ali pa se zavzemati za pravice živali ni nekaj spornega, sporno pa je, če prek tega aktivizma in vpliva, ki ga ima zaradi odnosa s predsednikom vlade, vpliva celo na kadrovske poteze, kot smo videli na primeru ministrice za kmetijstvo,« poudarja Urbanija. Slednja je domnevno odšla ravno zaradi nesoglasij z Gabrovo. Njeno aktivistično poseganje je po mnenju Urbanije najmanj na meji zakona …
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
