Avtor: M. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o spletnih velikanih, ki se obnašajo kot veliki totalitarni cenzorji. Razkrivamo, kako levičarski skrajneži grozijo poslancem Državnega zbora Republike Slovenije in kakšen je vladni načrt cepljenja proti koronavirusu. Objavljamo intervjuja z ustanoviteljem združenja Evropske sinergije Robert-om Steuckers-om in nekdanjim generalnim direktorjem policije Jožetom Romškom, ki pravi, da je delo vlade in policije zelo zahtevno, a hkrati tudi pravilno! Z Demokracijo boste vedeli več!
Spletni velikani so »izbrisali« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izključevanje in ustvarjanje »neoseb« spominja na Orwellov roman 1984. Hinavščina privilegiranih spletnih velikanov. Strahovlada na spletnih omrežjih. Svetovni politiki šokirani nad internetno cenzuro Trumpa.
Novo leto se je komaj dobro začelo in že smo doživeli šokanten precedens, ko so spletna podjetja izbrisala s spleta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na milijone nasprotnikov in sovražnikov predsednika Trumpa je od navdušenja nad to potezo tehnoloških velikanov (Big Tech) v preteklih dneh doživljalo pravo ekstazo, tisti z inteligenčnim kvocientom nad devetdeset pa s(m)o upravičeno zaskrbljeni. Če obstaja neka sila, ki lahko − še več, ki se čuti tako močna in nedotakljiva, da to celo javno naredi − preprosto cenzurira ameriškega predsednika, ker ji ni po volji, kaj potem pričakujemo navadni smrtniki? V dandanašnji informacijski dobi je splet postal tako pripomoček v poslu je vir informacij in prostor za druženje. Že nekaj let je velja rek: Če te ni na spletu, ne obstajaš. In tako smo prišli v Orwellovo 1984, ko je Veliki brat disidente (t. i. miselne zločince) izbrisal iz družbe, jih napravil za »neosebe«, za neobstoječe. Big Tech je tako postal novodobni Veliki brat, nekdo, ki lahko vohlja za morebitnimi nasprotniki, jih potem izbriše in pri tem se na ustavi niti pred predsednikom ZDA, ki naj bi bil najmočnejši človek na planetu.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Podle igre koalicije KUL in skrajnih levičarjev
T. i. koalicija KUL je v petek z 42 glasovi podpore vložila konstruktivno nezaupnico v državni zbor, a jo je potem v torek umaknila, saj Karl Erjavec nima dovolj glasov podpre. Pri tem se je Erjavec izgovoril na epidemijo in okuženost poslancev z novim koronavirusom. Še pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice pa smo bili priča pravemu pogromu nad poslanci.
Intervjuja: Robert Steuckers in Jože Romšek
O različnih družbenopolitičnih vprašanjih smo se pogovarjali z belgijskim esejistom in prevajalcem Robertom Steuckersom. Že v dijaških letih se je pridružil »think tanku« nove desnice GREECE, a ga je sčasoma zapustil in ustanovil združenje Evropske sinergije, v sklopu katerega deluje tudi danes. O stanju v slovenski policiji, policijskem delu v času epidemije novega koronavirusa, protestih, policijski stavki in objavi policijskih plač pa smo se pogovarjali z upokojenim generalnim direktorjem slovenske policije Jožetom Romškom.
Načrt cepljenja proti COVID-19 v prvem polletju
Vlada je prejšnjo sredo podaljšala razglasitev epidemije, ki jo je prvotno razglasila 19. oktobra, za 60 dni. Premier Janez Janša in direktor NIJZ Milan Krek pa sta predstavila načrt cepljenja proti COVID-19 v prvem polletju. Vlada je podaljšala razglasitev epidemije, ki jo je prvotno razglasila 19. oktobra, še za 60 dni. Podaljšanje je začelo veljati minulo nedeljo, 17. januarja. Ob tem je podaljšala večino protokoronskih omejitev, šole ostajajo zaprte.
Komunisti prizadeli zavedno primorsko družino
Kofolova družina iz Čepovana bi si zaslužila posebno pozornost. Oče je bil napreden in slovensko zaveden gospodar, pobudnik napredka, ustanovitelj in mecen gasilskega društva v kraju. Na Televiziji Slovenija je bilo v oddaji Pričevalci, ki jo pripravlja dr. Jože Možina, nedavno objavljeno pričevanje četrte od sedmih hčera Kofolove družine, sedaj že pokojne Antonije Marije, ki je bila učiteljica telesne vzgoje in biologije na Primorskem.
Od vdora v monetarni sistem do pakta s Hrvaško
Slovenski vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta je 9. januarja 1991 objavila memorandum, v katerem je zvezni vladi očitala zapoznele in neučinkovite odzive na srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem. Posledično je prišlo do večjega povezovanja Slovenije in Hrvaške. Spomnimo. Leta 1989 smo bili v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji priča vse višji inflaciji. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja se je hiperinflacija na letni ravni zvišala celo na rekordnih 2.700 odstotkov.
Hrvaški jezik je bil prvotno samo slovensko narečje
Številne zamolčane teme slovenske (pra)zgodovine so zbudile veliko zanimanje že pred časom. Če smo še pred desetletjem verjeli, da je vse to le stvar četice amaterskih raziskovalcev, ki so izumili venetsko teorijo, pa razmere kažejo, da je literature o izvoru Slovencev precej več, kot smo sprva mislili. Med raziskovalce izvora slovenstva sodi tudi strojni inženir in ekonomist Eric Tomas de Saint-Maur. Najbolj znan je po knjigi s pomenljivim naslovom Ockhamova britev oz. podnaslovom Zamolčana slovenska zgodovina.
Borut Korun: Začetki evropske civilizacije (I)
Rimski imperij je konec 4. stoletja dokončno razpadel na dva dela, na vzhodnega in zahodnega. V intelektualnem pogledu je vzhod rimske države odločilno prevladoval nad zahodom. Na zahodu ni bilo nobenih znanstvenih, filozofskih in sploh intelektualnih središč, kot so bili Atene, Aleksandrija, Pergamon, Antiohija na vzhodu. Nadaljnja usoda obeh delov nekdanjega imperija pa je potekala povsem različno.
Tadej Ian: Zagata militantnega feminizma
V prispevku pojasnjujemo, zakaj militantni feminizem ni družbeno funkcionalen, kar priznava vse več žensk, ki so radikalno ideologijo opustile. Gre za to, da militantni feminizem v svojem bistvu ne dopušča zdravega in dolgotrajnega partnerskega razmerja med moškim in žensko. Ko je neko ekstremistično gibanje v povojih in na vseh področjih naleti na nasprotovanje večine, dejansko kakšne velike škode niti ne povzroča.
Kam gredo milijoni za »migranstsko krizo«?
»Imamo sedem tisoč petsto hudodelskih zločinov in kaj počnejo naše institucije?« se je nedavno spraševal premier Unsko-sanskega kantona Mustafa Ružnić in ob tem povedal, da je za BiH na razpolago 91,5 milijona evrov. In za kaj se pravzaprav porabijo ti milijoni? Kje je torej 91,5 milijona evrov? »Ta denar ne gre na račune naših institucij. En del gre mednarodnim organizacijam, dve tretjini si delita Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in OZN,« je resnico o migrantski krizi v Bosni in Hercegovini razkril premier Unsko-sanskega kantona (USK) Mustafa Ružnić.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
