Piše: Peter Truden
Okrožna državna tožilka v Kranju je 24. decembra 2021 zavrgla kazensko ovadbo proti predsedniku stranke Resni.ca, ki je bil obtožen hujskanja k uporu. Kakor poroča STA, so bili na shodu, ki se je sprevrgel v nasilje, 5. oktobra 2021 pridržane tri osebe zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Dva od treh sta bila Zlatan Čordić, ki je imel na shodu, preden je prišlo do nasilja, govor, in Zoran Stevanović, ki je pozival na shode, na katerih je bila udeležena masa ljudi, ki so uničevali lastnino in napadali policiste. Medtem pa so brez težav preganjali in celo obsodili in zaprli nekaj članov Štajerske varde.
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je jeseni aktivno pozival k udeležbi na sredinih neprijavljenih protivladnih shodih, je potem, ko je okrožno tožilstvo v Kranju zavrglo kazensko ovadbo policije zaradi suma storitve kaznivega dejanja hujskanja k uporu, že napovedal tožbe. Stevanović je prepričan, da je bilo njegovo pridržanje nezakonito.
Novinar Nova24TV Luka Svetina je 6. oktobra 2021 na Twitterju zapisal, “da je Zoran Stevanović zamudil na shod ob 15.00 zaradi prometa, je še ena od njegovih laži. Zadržala ga je namreč policija, ki je z njim opravila razgovor in mu rekla, da bo v trenutku, ko bo množica krenila s Trga Republike, aretiran.” Po Svetinovih trditvah je že v ponedeljek pred protesti tožilstvo zaprosila za prijetje Stevanovića zaradi nevarnosti izgredov, kar pa je preprečila vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant. Na protestih se je nato po pričakovanjih policije nasilje tudi zgodilo, Stevanović pa je bil skupaj s provokatorjem Zlatanom Čordićem aretiran. O poškodovanih policistih in uničeni tuji lastnini smo poročali praktično po vsakem protestu, skupaj s petkovimi protesti pa so samo za varovanje povzročili za več kot 1,2 milijona stroškov.
Tožilstvo na strani kriminalcev
Ljubljansko tožilstvo pod vodstvom Bergantove je sicer v preteklosti trdilo, da fraza Smrt janšizmu ni problematična in posameznike, ki nosijo transparente ali z glasnim vzklikanjem pozivajo smrti, ne bodo preganjali. S podobnim primerom se je srečal tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je kazensko ovadbo zaradi groženj uporabnika Facebooka Alojza Breznika, ki mu je napisal, da je “pes, ki ga je potrebno likvidirati.”
Protestnika Zlatana Čordića je policija aretirala. (Foto: STA)
Okrožna državna tožilka Klementina Prejac je namreč februarja 2021 zavrgla prijavo, ker naj zapisano ne bi predstavljalo “resne grožnje”, temveč je Breznikov “komentar odražal osebno notranje prepričanje osumljenca v zvezi z načinom delovanja predlagatelja in ga zato kot takšnega v krajevnih in časovnih okoliščinah, v katerih je osumljenec deloval, ob vsem povedanem, ni mogoče šteti za resno grožnjo.”
Drugače se je obrnilo na Okrajnem sodišču v Velenju, kjer je bil obdolženi Luka Štitić spoznan za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena kazenskega zakonika in obsojen na pogojno kazen dveh mesecev zapora. Štitić je namreč 3. novembra 2020 na Facebooku z “vseslovensko vstajo naroda” grozil premierju Janši. Štitić je zapisal “… naj se Janezu nage začnejo tresti, ko bomo pred njegovo hišo stali in mu metali molotovke v okno … zelo hitro bo poštudiral na varnost svoje žene in otroka … takrat bo pa poslušal, ampak bo že prepozno. JANŠO OBESIT NA PREŠERNOVEM”. Štitić je sicer še vedno na prostosti, zapor ga bo doletel, če v roku enega leta stori kaznivo dejanje.
Pravosodje, ki deluje po lastnih muhah
Vsi ti primeri kažejo, da sodišče nima enakega standarda po celi Sloveniji, temveč je res odvisno od samega sodišča oziroma tožilca, ali bo grožnje s smrtjo preganjal ali ne. Enako je tudi s pozivi k uporu. Andreja Šiška in njegovo Štajersko vardo so preganjali, Stevanovića in Resni.ca pač ne. Tokrat se je znova izkazalo, da kolesje organov pregona poganjajo mediji in politika, ki so v primeru Šiška storili vse, da je prišlo do obsodbe.
