Piše: C. R., STA
Slovenski škofje so pri svetih mašah, ki se ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja odvijajo po romarskih središčih po državi, spregovorili o nedavni vodni ujmi. Pozvali so k boljši skrbi za okolje, izpostavili pomen solidarnosti in spregovorili o upanju, ki ga prinašata današnji veliki šmaren in krščanski nauk.
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja danes številni verniki obiskujejo narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah, kjer se je osrednje maše udeležilo okoli 4.000 ljudi, čez cel dan pa naj bi Brezje obiskalo najmanj 10.000 ljudi..
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi izpostavil, da današnji praznik tudi zaradi nedavne ujme še kako potrebujemo, in sicer iz več razlogov; najprej zaradi stisk, ki smo jih doživljali v zadnjih dnevih in jih mnogi še vedno doživljajo, “ko se je zdelo, da je v naravi zmaj ušel z verige in je grozilo, da bo požrl vse, kar je našel na poti”. “Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog, pa tudi kletev in besed obupa,” je izpostavil.
“Nekateri so v tem divjanju umrli. Usmiljeni Bog naj jih sprejme v svoje naročje in s tolažbo obišče njihove svojce. Drugi so izgubili streho nad glavo, vse, kar so skozi desetletja ustvarjali. Gospod naj se močno dotakne naših src, da v preizkušnji ne bodo sami, ampak jim bomo stali ob strani ne samo v teh prvih dnevih, ampak vse dokler ne bodo spet v miru zaživeli na svojem,” je pozval Zore.
Dodal je, da praznik Marijinega vnebovzetja potrebujemo, ker potrebujemo upanje in potrditev, “da Bog tudi v časih teme, groze in strahu ostaja ljubezen, ki nas vodi v izpolnitev, v nebesa”. Hkrati današnji praznik potrebujemo, ker, kot je dejal Zore, doživljamo, da se je nad človeštvom razdivjalo neurje, ki grozi, da bo pod seboj poteptalo temeljne vrednote človečnosti.
»Veliko težje je trpljenje duše«
“Človeški pogled se je nevarno zožil. Bolj ali manj vidi tisto, kar mu koristi in ga potrjuje v ošabnih mislih njegovega srca. Njegov jaz je postal merilo vsega. Njegov jaz določa, kdo je vreden življenja in kdo ne. Njegov jaz določa, komu dovoliti, da se rodi in njegov jaz tudi vedno bolj stremi po tem, da bi določil, kdaj naj življenje konča, ker da ni več vredno življenja,” je o evtanaziji dejal Zore.
Ob tem je dodal, da ta človekov jaz nikakor noče, da bi njegove želje kdorkoli razumel kot sebične, kot nečloveške, kot predcivilizacijske in predkrščanske. “Zato svoja sebična merila zavija v lepe in zveneče besede osebne avtonomije, pravice do razpolaganja s seboj in s svojim telesom in nazadnje še pravico do končanja svojega življenja, da bi s tem končal trpljenje, ki ga težko ali pa ga ne more več prenašati,” je navedel.
Čeprav je takšno razmišljanje in ravnanje po Zoretovih besedah nečloveško, predcivilizacijsko in nekrščansko, pa v ljudeh vseeno prebudi sočutje, marsikdaj tudi v kristjanih. “Pri tem pa ostajamo nadvse naivni. Mislimo samo na telesno trpljenje zaradi neozdravljive bolezni. Pa to trpljenje pogosto ni najhujše. Veliko težje je trpljenje duše,” je dejal in pojasnil, da starejše ljudi neznosno boli občutek odvečnosti.
Ob tem je poudaril, da Bog na človeka nikoli ne gleda pod vidikom njegove produktivnosti, njegove koristnosti ali pa stroškov: “Bog gleda na človeka z usmiljenjem in ljubeznijo. Zato so za Boga vsa življenja rodovitna in se vsakega veseli – življenja otročka, ki ga njegovi niso sprejeli, in življenja starčka, ki je njegovim postal odveč, pa je tako hvaležen za vsak nasmeh, dotik in lepo besedo.”
Škof Peter Štumpf: K Mariji se zatekamo po njeno pomoč, varstvo in tolažbo
“Praznik Marijinega Vnebovzetja ima letos poseben značaj in pomen,” je pri današnji maši v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu na Goričkem dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Kot je pojasnil, se po mnogih hudih ujmah, ki so močno ogrozile mnoga mesta in vasi, v raznih pobožnostih zatekamo k Mariji po njeno pomoč, varstvo in tolažbo.
“Nekateri so v nedavni naravni katastrofi izgubili življenje, drugi domove in sredstva za preživetje in varno ter zagotovljeno prihodnost. Čeprav se je tudi tokrat zgostila moč dobrotnosti v eno veliko solidarnost, pa vendar žalost, prestrašenost in tudi izčrpanost ne pojenjajo. Zato današnji praznik obhajamo v plahem pogledu k Mariji, ki jo sprašuje, kaj vse to pomeni in kaj bo z nami,” je navedel Štumpf.
Kot je izpostavil, nam je Bog Zemljo samo posodil, ni pa naša last. “Zemljo bomo morali vrniti Bogu in dati obračun o našem upravljanju z njo,” je dejal in dodal, da si Zemlja zaradi človeške pohlepnosti že sedaj predčasno jemlje velikanske obresti. “In kot jasno občutimo, teh obresti ne zmoremo več odplačevati. Grobo izkoriščanje in zlorabljanje Zemlja vrača človeštvu z naravnimi katastrofami. Življenje na Zemlji je ogroženo kot še nikoli do sedaj,” je opozoril.
Škof Andrej Saje: »Drug z drugim smo nujno povezani in smo soodvisni«
Novomeški škof Andrej Saje je že pri ponedeljkovi maši na predvečer praznika v Marijinem svetišču na Zaplazu dejal, da nas nesreča sili k premisleku o našem življenju, skrbi za okolje in odnosu do stvarstva ter dobrin, ki jih imamo. “Drug z drugim smo nujno povezani in smo soodvisni. Sami ne moremo preživeti. Tudi dobrine, ki jih imamo, so omejene, prav tako imata mejo poseganje človeka v okolje in izkoriščanje naravnih dobrin,” je izpostavil.
Pojasnil je, da je planet naš skupni dom, za katerega smo vsi odgovorni. V središču naših prizadevanj ne smeta biti dobiček in izkoriščanje, temveč zaščita človeške osebe ter ohranjanje stvarstva. “Kot obliko pomoči bližnjemu velikokrat omenjamo vrednoto solidarnosti. Ta beseda ima globlji pomen. Pri njej gre za ustvarjanje nove kulture bivanja, kjer dajemo prednost človeški osebi in življenju posameznika, ki je del skupnosti,” je Saje povzel besede papeža Frančiška.
Povedal je, da sveti oče Slovence v dneh, ko po vodni ujmi poteka sanacija, posebej spremlja z molitvijo. “Hvaležni smo mu za njegovo podporo v trenutkih preizkušnje,” je poudaril Saje in dodal, da smo Slovenci v težkih trenutkih hitro stopili skupaj, pomaga pa nam tudi mednarodna skupnost. Ob tem se je zahvalil vsem organizacijam in posameznikom za nesebično pomoč ljudem v stiski.
Opozoril je, da je ob materialni pomoči nepogrešljiva tudi duhovna podpora, ki jo črpamo iz globin vere. Danes Cerkev obhaja skrivnost Marijinega vnebovzetja, ki govori o tem, da je bila Marija z dušo in telesom po zemeljski smrti vzeta v nebo, Jezusov in njen prazen grob pa napovedujeta zmago življenja nad smrtjo.
“Božja Mati Marija je v drži poslušanja, premišljevanja in sprejemanja vzornica v veri. Ta se je krepila v preizkušnji in negotovosti,” je v pridigi dejal Saje in izpostavil, da si pred krizami ne smemo zatiskati oči, pred njimi ne moremo zbežati, šele ko jih sprejmemo in gremo skoznje, postanemo bolj odrasli in zreli.
“Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več, kot se marsikje zdi po izkušnji nedavne vodne ujme,” je poudaril Saje in dodal, da se ob prazniku Marijinega vnebovzetja želimo okrepiti v veri in upanju.