Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
O nenavadnem poslovanju Info hiše smo v našem mediju že pisali. Najprej je Nataša Pirc Musar skupaj z Rosano Lemut Strle ustanovila zavod Info hiša, ki naj bi se ukvarjal z dejavnostjo, ki sta jo obe opravljali kot informacijski pooblaščenki. Zavod ni posloval najbolje, lastnici pa sta se nato odločili, da bo inštitut postal ustanovitelj družbe Info hiša d.o.o. Novoustanovljeni družbi je šlo kar naenkrat odlično. Portal Prava.si ugotavlja, da reference podjetja izkazujejo povezavo s poslovnim krogom Boruta Jamnika – je torej nastopil čas za plačilo? Nenazadnje je treba še poudariti, da so vpleteni s svojimi mahinacijami na določeni točki zavestno kršili odvetniški kodeks in zakon o odvetništvu. To pa je za Pirc Musarjevo kot kandidatko za predsednico države zelo obremenjujoče in kaže na njen odnos do pravil in spoštovanja moralnih načel.
Nataša Pirc Musar je prosto po Milanu Brglezu kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt obalnih struktur, piše portal Prava.si. O tem priča podjetje Info hiša, svetovanje in izobraževanje, d.o.o., v katerem je Pirc Musarjeva polovična lastnica. Zanimivo je, da je med referencami podjetja navedena cela vrsta slovenskih in tujih podjetij, ki spadajo v poslovni krog Boruta Jamnika. Jamnikova Modra zavarovalnica pa se pojavlja tudi kot ena izmed strank podjetja Info hiša. Med referencami podjetja najdemo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in RTV Slovenija, v obeh institucijah je bila Pirc Musarjeva v preteklosti zaposlena. V nadaljevanju med referencami podjetja najdemo še podjetje Gen-I, kjer je bil od leta 2006 do novembra 2021 predsednik uprave sedanji premier Robert Golob. Ena izmed vidnih referenc podjetja Info hiša je tudi sodelovanje z rusko banko Sberbank – mar ni predsedniška kandidatka nekaj govorila o tem, da poslovno ni nikoli sodelovala z ruskimi podjetji.
Na portalu Prava.si nadaljujejo s pojasnilom, da so eno izmed najbolj pomembnih segmentov vsakega podjetja reference. “Pokaži svoje reference in povem ti, kdo si,” je eno od zlatih pravil v poslu, navajajo. Ozadja ključnih referenc po besedah novinarja portala Luke Perša jasno izkazujejo, da je Nataša Pirc Musar kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt Obale. Na spletni strani podjetja Info hiša pod referencami najdemo celo vrsto podjetij in državnih “neodvisnih institucij”, ki imajo povezavo z osrednjim operativcem obalnega poslovnega omrežja predsednika Modre zavarovalnice (Hoteli Bernardin, Sava zavarovalnica, Uradni list Republike Slovenije, SavaRE, Sava Hotels & Resorts, Triglav, Telekom, Uradni list Republike Slovenije itd…). Poleg naštetih referenc najdemo še dolg seznam ostalih, ki ravno tako razkrivajo, da je Nataša Pirc Musar v imenu varovanja in dostopanja do osebnih podatkov postala le še eno izmed parkirišč vzporednega mehanizma obalnih in koroških struj. Je torej prišel čas za plačilo poslovnemu omrežju, ki jo je ves čas zalagal s kopico evrov?
Foto: Zajetje zaslona Prava.si
Ko sta ustanovili zavod, sta bili še obe zaposleni kot informacijski pooblaščenki; nato sta še kršili odvetniški kodeks
Nataša Pirc Musar se je aprila 2003 zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je Državni zbor na predlog predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Od 31. 12. 2005 pa vse do leta 2014 je opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. V tem času si je vzpostavila odlično mrežo poslovnih priložnosti na področju urejanja dostopa in upravljanja z osebnimi podatki. Tudi se je sama pohvalila na zadnjem soočenju RTV Slovenije, da sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah na področju varovanja in dostopanja do osebnih podatkov.
Podjetna Nataša Pirc Musar je malce pred iztekom svojega drugega mandata skupaj z Rosano Lemut Strle v letu 2013 ustanovila Inštitut za zasebnost in dostop do informacij. Kot informacijski pooblaščenki sta bili takrat zaposleni obe – torej sta lahko obravnavali isto stranko na dveh različnih koncih. Dopoldne bi tako lahko preganjali stranko, popoldne pa bi ji nudili strokovno pomoč. Nato pa se je zadeva zapletla še enkrat. Obe akterki sta v letu 2014 postali odvetnici in odvetniški kodeks prepoveduje takšno početje. V drugem odstavku 12. člena je zapisano, da je nezdružljivo z odvetništvom vsako komercialno udejstvovanje, združevanje odvetniške pisarne z neodvetniško dejavnostjo in vsako drugo nastopanje, ki bi utegnilo škodovati odvetnikovemu ugledu osebno ali ugledu odvetništva nasploh. In ravno to se je zgodilo pri družbi Info hiša d.o.o., kjer je bila njuna odvetniška pisarna v nekem trenutku 90-odstotna lastnica družbe Info hiša d.o.o.
Info hiša prejela že 706.590,93 evrov davkoplačevalskega denarja
“Zgodba pa postane zanimiva, ko je Nataša Pirc Musar “zavohala”, kako bi lahko z istoimenskim podjetjem na preprost način prišla do javnih in evropskih sredstev predvsem zaradi zakonodaje EU,” so navedli na portalu Prava.si. Kot že rečeno, inštitut ni imel veliko dela, saj je v povprečju letno ustvaril le nekaj nad 10 tisoč evrov prihodkov. Nato je taisti inštitut februarja 2017 ustanovil gospodarsko družbo Info hiša d.o.o. Že prvo leto poslovanja so ustvarili skoraj 58 tisoč evrov prihodkov, kar je skoraj toliko, kot je v vseh letih ustvaril lastnik te družbe, inštitut Info hiša. Nato so v letu 2018 prihodki strmo narasli na 524 tisoč evrov. In ravno po zaključku poslovnega leta 2018 sta se lastnici odločili, da bosta lastnika, inštitut Info hiša, likvidirali. Vmes so seveda izvedli nekaj lastniških akrobacij, a na koncu sta lastnici ostali Pirc Musarjeva in Lemut Strletova. Zanimivo, na direktorskem mestu podjetja se je za nekaj časa pojavil tudi Aleš Musar. Iz Erarja je razvidno, da je podjetje Info hiša od svoje ustanovitve v letu 2017 do sedaj prejelo že 706.590,93 evrov davkoplačevalskega denarja.
Foto: zajetje zaslona/Erar
Mimogrede, ko je nekdo sprevidel, da lastništvo odvetniške pisarne predstavlja kršitev, sta se v lastniški vlogi pojavili Pirc Musarjeva in Lemut Strletova kot fizični osebi. Da bi situacijo omilili, sta imenovali za direktorja osebe, ki naj ne bi bile povezane. Tako sta imenovali Nino Kreigher Mišič, a glej ga zlomka, tudi ona je bila v času imenovanja odvetnica v odvetniški pisarni Pirc Musarjeve in Lemut Strletove. Torej je tudi ona sama kršila kodeks. To zagato so nato rešili tako, da so za direktorja imenovali njenega moža Klemna Kreigherja Mišiča. Inštitut je šel nato v fazo likvidacije, likvidacijska upraviteljica pa je bila – kako priročno – zaupnica Pirc Musarjeve Victoria Krivolutskaya.
Foto: pirc-musar.si
Čeprav Makedonija še nekaj časa ne bo članica EU, morajo biti makedonska podjetja s članicami EU na področju GDPR skladna. Direktor hčerinske družbe je Milivoj Kos, ki je vodja projektov, ki jih financira EU – v Črni gori, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini, in sicer na področjih reforme javne uprave, upravnega sodstva, uskladitve pravnih predpisov s pravnim redom EU in varstva osebnih podatkov. Kos je v preteklosti deloval na področju državne uprave in pravosodja v Sloveniji pa tudi v Petanovem DZS d.d. Sklepamo lahko, da je imela Pirc Musarjeva zaradi svojega dolgoletne vpetosti na tem področju veliko prednost, saj dodobra pozna zakonodajo. Sama je zelo dobro vedela, kaj bo EU zahtevala od Slovenije na področju DPO in GDPR, svoje znanje pa seveda lahko dobro unovči tudi v državah, ki so šele v fazi približevanja EU. Ali lahko Nataša Pirc Musar sploh zanika, da je privatizerka na področju varstva osebnih podatkov in GDPR v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države?
Zavod Info hiša je Rdečemu križu izdal fiktivni račun, Pirc Musarjeva se je izognila plačilu dohodnine in prispevkov
Za konec spomnimo še na eno poglavje Info hiše – Reporter je v času volilne kampanje pred prvim krogom predsedniških volitev poročal, da je zavod Info hiša Rdečemu križu izdal fiktivni račun za pravno svetovanje v višini 778 evrov – in to seveda neposredno po tem, ko je Pirc Musarjeva postala predsednica Rdečega križa Slovenije. V nadaljevanju je novinar Nenad Glücks pojasnil, da omenjeni honorar ni sporen, da pa je šlo v tem primeru za izdajo fiktivnega računa, saj ni izkazoval resnične vsebine. Na ta način se je Pirc Musarjeva izognila plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS, je razkril novinar. Čeprav je Pirc Musarjeva spretno zanikala spornost honorarja, se je zadeva znašla v predkazenskem postopku.
