Piše: Gal Kovač / Nova24tv
Študenti so letos stopili v eno najdražjih študentskih let v zgodovini samostojne Slovenije. K že tako obupno zaostrenim pogojem na nepremičninskem trgu, se je pridružila še draginja energentov in živil. Višje so cene najemnin, stroškov in hrane, torej osnove študentskega življenja. Pri vsem tem jim je hrbet obrnila tudi vlada Roberta Goloba, ki bi lahko pomagala z draginjskimi dodatki kot nekatere sosednje države, a je nanje enostavno “pozabila” oz. se za njihove težave ni nikoli v resnici brigala.
Vlada Roberta Goloba se skuša ponašati z marsičim. Napovedali so, da bodo premagali draginjo energentov, a so le podražili cene pogonskih goriv. Napovedali so, da bodo naslovili visoke cene živil, a so naredili le spodletelo spletno stran, ki napačno beleži cene prehranskih produktov. Napovedali so, da se bodo lotili korenitih sprememb v zdravstvu, a smo bili doslej priča le zamenjavi dveh bolnikov, pokopu napačne osebe in fantomskim odstopom odgovornih, ki jih nikoli ni bilo. Na zunanjepolitičnem področju so obljubili “povratek v normalnost”, a smo le vrnili nazaj v kloako neopaznosti, nesposobnosti in koketiranja z Rusi. Mladim razen dialoga niso obljubili ničesar, a tudi ta zaenkrat ni obrodil nobenih sadov. No, razen če odštejemo slike z Niko Kovač, Teo Jarc, ki mlade najraje pozdravljata iz kakšnih Sejšelov ali Indije.
Realnost je za povprečnega študenta precej bolj bridka. To razkrije že kratek ogled nepremičninskega trga. Po treh desetletjih samostojne Slovenije so se na trgu začele pojavljati tri- ali večposteljne zasebne študentske sobe, dvoposteljne so postale sorazmerno razkošje. Življenje in študij v dvoposteljni sobi bo študenta stal v povprečju 200 evrov brez stroškov, najem enoposteljne sobe pa približno 300 evrov prav tako brez stroškov. Najcenejše garsonjere, velike približno 25 kvadratnih metrov, bodo študenta udarile po denarnici za obupnih 400 evrov, h katerim je potrebno prišteti še minimalno 100 evrov za seštevek stroškov. Gre seveda za garsonjere najslabše kakovosti, pogosto v kletnih ali polkletnih prostorih s starim pohištvom, neredko brez pralnega stroja itd. Tudi če bi študent poleg študija prejemal še celotno minimalno plačo, bi si takšno bivanje v Ljubljani težko privoščil.
Koliko so imeli mladi dejansko od zgornje fotografske seanse? (Foto: Facebook)
Večina študentov lahko o prihodkih v višini minimalne plače le sanja. Za vpogled v realno stanje študentskega življenja je veliko bolj smotrno pregledati višino državnih štipendij, ki jih Republika Slovenija namenja gmotno ogroženim študentom. Ti se v letošnjem letu gibljejo med 204,09 evra za študente iz družin, v katerih povprečni prihodek na člana družine ne presega 334,64 evra in 75,19 evra za študente iz družin, v katerih prihodek na družinskega člana ne presega 713,91 evra.
K bizarno visokim stroškom najemnine je seveda treba prišteti tudi stroške bivanja in prehrane. Po podatki Statističnega urada (podatki iz septembra) se je cena električne energije dvignila za neverjetnih 35, cena zemeljskega plina pa za 10 odstotkov. Podobno je s prehrambenimi izdelki. Uradni podatki kažejo, da se je cena hrane in brezalkoholnih pijač zvišala za 14,4 odstotka.
Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)
Tisti, ki imajo srečo, se lahko prebijejo v študentski dom, v katerem je povprečna cena bivanja 77 evrov na mesec, a tudi ta predvsem zaradi globalne rasti cen energentov ter zapuščine levih vlad, ki so skoraj povsem opustile gradnjo novih študentskih domov, narašča. To neslavno tradicijo zanemarjanja mladih sedaj nadaljuje tudi vlada Roberta Goloba. Da je ta povsem pozabila na mlade, pokaže že pogled čez mejo, kjer so vlade zaradi draginje aktivno priskočile na pomoč.
-
-
- Hrvaška: Republika Hrvaška bo mladim pomagala z zvišanjem štipendij za 40 evrov, za subvencionirano prehrano študentov pa bo država namenila dodatnih 9,95 milijona evrov. Prav tako se bo zvišala dohodnina olajšava za mlade študente, razpisalo pa se bo še dodatnih 2000 štipendij.
- Avstrija: Pri severnih sosedih bodo vajenci, ki nimajo prihodkov višjih od 500 evrov, prejeli enkratni letni dodatek v isti višini, če pa gre za mladoletne, pa za polovico manjši znesek, torej 250 evrov.
- Nemčija: Nemci bodo mladim izplačali enkratni energetski dodatek v višini 200 evrov.
-
Lahko bi bilo tudi drugače
Volilne izbire imajo svoje posledice. Slovenija bi lahko bila ena izmed držav, ki skrbi za vse svoje državljane. Pravzaprav je že bila. Vlada Janeza Janše je sprejela enkratne in sistemske ukrepe, s katerimi je naslavljala vprašanje revščine mladih in študentov. Vsem študentom, ki so oddali vlogo, je izplačala enkraten solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki je glede na ekonomsko moč povsem primerljiv z zgoraj omenjenimi državami. Pravo tako je dvignila najnižjo urno postavko za študentsko delo na 6,17 evra, sprejela davčno olajšavo za zaposlene mlade pod 29 let, sprejela vračilo prispevkov za zaposlitev mladih pod 26 let, študentkam materam omogočila dodatno študijsko leto, subvencionirano bivanje pa je omogočila tudi partnerju starša.
Še vedno mislite, da so “vsi isti”?
