Piše: Lea Kalc Furlanič
Foto/video: Lea Kalc Furlanič
Movraž je slikovita in spokojna vasica na robu slovenskega ozemlja v zaledju Kopra. A zadnji mesec tam ni več miru, saj se vsak dan skozi vas vijejo vrste ilegalnih migrantov, ki jih policija zajame ob meji s Hrvaško. In nato z avtobusi pelje v Ljubljano v azilni center.
»Dokler je bilo tu pa tam srečati par njih ali manjšo skupinico, ki se je potihoma premikala skozi vas do poti proti italijanski meji, smo razumeli, smo potrpeli, četudi polni strahu. A sedaj je postalo tu neznosno. Vsako jutro in zvečer jih gre policija s svojimi vozili iskat nekaj kilometrov iz vasi, na mejni prehod Rakitovec, jih v središču vasi odloži, nato vkrca v avtobuse in odpelje. To se dogaja že dober mesec in postaja zares nevzdržno,« nam zelo razburjena pove prebivalka, gospa D. H., ki je že poklicala druge medije, tako Pop TV kot TV Koper, a se niso odzvali. Na Pop TV so ji celo osorno ovrnili, ali misli, da bo migrantov manj, če oni naredijo TV-prispevek. In kar prekinili pogovor.
Danes pa smo se v Movraž zapeljali mi, novinarji tednika in spletnega portala Demokracija. Nekaj kilometrov pred Movražem smo naleteli na velik avtobus novomeške registracije, ki je s kar veliko hitrostjo vozil proti vasi. To je to, smo pomislili, prišli smo pravi čas, da dogajanje lahko spremljamo v živo. Na zadnjem ovinku pred oznako Movraž se nam je odprl pogled na vas, ki ga v teh zalednih, a idiličnih istrskih krajih še ni bilo videti: večja skupina temnopoltih ljudi, sedeč kar po tleh, na asfaltu, med njimi mlajši moški, pa ženske in mamice z otroki, tudi dojenčki. Okoli vseh pa nekaj policajev, vojakov in njihovih vozil.
Pogledi teh ljudi so pri nekaterih prestrašeni, pri drugih utrujeni, pri tretjih mrki, pa tudi precej sproščeni so nekateri, mirni. Eni se pred fotoaparatom skrijejo, drugi se obrnejo proč ali pa le opazujejo. Vsi pa komaj čakajo, da jih odpeljejo. Vroče je. S seboj imajo malo prtljage, večinoma nahrbtnike. Niso v capah, primerno so oblečeni. Policaji na avtobus najprej posedejo mamice z dojenčki in malimi otroki, nato ostale. Približno 70 do 80 jih je vseh. Njihove poteze kažejo, da so afriškega porekla, tretjina jih je azijskega. Slednji nimajo najbolj mirnih pogledov.
Policaji in vojaki dogajanja ne želijo komentirati. Povedo le, da jih je za tako operacijo premalo. In da so utrujeni, saj niso prvič na taki operaciji. O podrobnostih smo vprašali na PU Koper. Odgovore še čakamo.
Vseh 70 ali 80 migrantov – policaji pravijo, da jih je bilo že več – ne namestijo na en avtobus, skupina moških čaka na drugega. Medtem gremo med vaščane. Vas je prazna, ljudje so v službah, starejši se zadržujejo na svojih ograjenih dvoriščih. »Katastrofa, kaj se dogaja zadnje čase. Prav tu, za našo hišo pelje cesta proti meji, vsak dan jih je videti. Srečam jih, ko grem na sprehod s psom, ko grem k maši v cerkev nad cesto. Zelo me je strah, četudi je dan. Porton redno zaklepamo in zapiramo, vnukinje ne pustimo stran od hiše in smo tudi na dvorišču ves čas z njo. Kaj se gre naša država! In kdo bo hranil vse te ljudi?!« potarna gospa S. S., ki ne želi biti imenovana s celim imenom in priimkom. Enako prej omenjena gospa.
Kaj se dogaja? Z odstranjevanjem žičnate ograje na naši južni meji je naša država dala signal, da lahko k nam kdorkoli svobodno vstopa. Nekakšen neformalni poziv, da lahko pridejo, zaprosijo za azil itd. In za azil vsi zaprosijo, tako naj bi jih namreč inštruirali tisti, ki z njimi tihotapijo in mastno služijo. Morda so zato bili migranti danes v Movražu tako mirni, saj so vedeli, kaj jih čaka. V azilni domovih stečejo postopki. Ob tem pa potihoma še organizirajo, da jih iz Ljubljane spravijo do italijanske meje … Za zdaj jih Italija še sprejme, a ob nastopu desne vlade najbrž ne bo več tako enostavno. Avstrija pa je že zaprla svoje meje.
Sicer bi migranti lahko zaprosili za azil takoj prvo varno državo, v katero vstopijo. Morda Makedonijo, BiH, Hrvaško, a kot kažejo podatki, to storijo šele v Sloveniji, najbrž zato, ker jim je tu omogočeno. Z začetkom postopka so vnešeni v za to vzpostavljen EU-sistem. In če bi se dosledno izvajala Dublinska uredba, bi vsakega, ki je evidentiran v tem sistemu, katerakoli evropska država lahko takoj vrnila v državo, v kateri se je prvotno prijavil, torej v Slovenijo. Ali bo do tega prihajalo, bomo še videli. Sicer pa, po izračunih izpred kakega leta, vsak migrant našo državo mesečno stane približno 1900 evrov bruto. To pa je vsekakor več, kot dobi pokojnine gospa D. H., ki je 40 let trdo delala za 460 evrov neto pokojnine. Plus 5 evrov, seveda.
Še video s terena:
