Piše: Anamarija Novak
Nekdanjega načelnika slovenske Službe državne varnosti (SDV) Janeza Zemljariča so minuli petek pokopali na ljubljanskih Žalah kar z vojaškimi častmi, za kar je poskrbel nekdanji šef Kučanovega kabineta Marjan Šiftar. Strinjati se moramo z mag. Igorjem Omerzo, ki v aktualnem intervjuju pove, da »Šiftar predloga za pogrebno vojaško počastitev Zemljariča gotovo ni podal brez posvetovanja s Kučanom«. V javnosti odmevajo številna protestna pisma.
V Sloveniji vojaški pogreb urejajo Pravila službe v Slovenski vojski. Z vojaškimi častmi se lahko pokopljejo pripadniki Slovenske vojske, nekateri visoki funkcionarji ali tudi druge osebe, če tako odloči Vlada Republike Slovenije. Vlada Roberta Goloba se je odločila, da tako storijo v primeru pokopa nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča, ki je umrl na svoj 94. rojstni dan (30. december 1928–30. december 2022). Pogreb je trajal slabo uro, na njem pa je bilo opaziti obraze iz komunistično-udbovskega miljeja, ljudi iz zdravstva, politike, kulture, športa in gospodarstva. Od svojcev je bilo mogoče videti oba Zemljaričeva sinova z družinama in njegovo vdovo Tino Tomlje. Zanimivo je, da na pogrebu ni bilo predsednika aktualne vlade in tudi ne katerega od njenih članov. Protestna pisma glede sramotnega načina Zemljaričevega pokopa pa se kar vrstijo.
Janez Zemljarič (1928−2022)
Na civilnih pogrebih večkrat slišimo, da pokojnik odhaja v večna lovišča. Tja počasi odhaja tudi generacija najstarejših udbovcev. Tako se je komunistično-udbovska druščina minuli petek poslovila od Janeza Zemljariča, ki je bil med letoma 1968 in 1973 direktor Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. To je bilo v času graditve UKC Ljubljana, kjer je leta 1980 umrl tudi jugoslovanski diktator Josip Broz Tito. Po letu 1973 je Zemljarič napredoval na funkcijo namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve, po petih letih pa je postal republiški sekretar za notranje zadeve in to funkcijo opravljal dve leti. Med letoma 1980 in 1984 je bil predsednik Izvršnega sveta SRS (tedanje republiške vlade), od leta 1984 do 1989 pa podpredsednik jugoslovanske vlade – njegova šefa sta bila Milka Planinc in kasneje Branko Mikulić. Približno v tem času je bila Zemljaričeva žena, znana partijska funkcionarka Tina Tomlje, predsednica Skupščine mesta Ljubljane. Po vrnitvi iz Beograda je bil Zemljarič predsednik delovne skupine za izvajanje avtocestnega programa v Sloveniji, tu pa se njegov »uradni« življenjepis konča, saj se je uradno upokojil, dejansko pa je bil ves čas dejaven iz ozadja. Njegovo ime se v povezavi z Udbo bolj jasno izpostavlja zadnje desetletje, ko so nekateri zgodovinarji, arhivisti in raziskovalni novinarji začeli postavljati v ospredje Zemljaričevo vlogo pri udbovskih umorih, zaradi česar je Zemljarič vložil tudi več tožb. Kot tak se je v samostojni Sloveniji angažiral kot lobist v gospodarstvu in deloval v navezi z nekdanjim pripadnikom SDV Dragom Isajlovićem. Spomnimo, da je Zemljarič leta 2009 v družbi Žige Debeljaka, taktnega direktorja Mercatorja, prišel na zabavo YES.
Kdo je bil na pogrebu?
Med udeleženci pogreba Janeza Zemljariča je bil pričakovano zadnji partijski šef Milan Kučan z ženo Štefko, prišli so tudi ljubljanski župan Zoran Janković z uslužbencem Miranom Gajškom, lastnik BTC Jože Mermal, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek in dolgoletni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Slednji je prebral tudi poslovilni govor. Med znanimi imeni, ki so se prišla poklonit pokojniku, so še nekdanji zdravstveni minister in Zemljaričev tesni sodelavec Borut Miklavčič, nekdanji lastnik Logistike Viator & Vektor Zdenko Pavček, nekdanja predsednica uprave Triglava Nada Klemenčič, nekdanji direktor Telekoma Peter Tevž, nekdanji generalni direktor Gorenja v Avstriji Ivan Vitežnik, največji zasebni zdravnik Marko Bitenc, prvi človek podjetja Sintal Robert Pistotnik, nepremičninski podjetnik Iztok Lampič, ki ga nekateri poimenujejo gradbeni kurirček Janeza Zemljariča, ter nekdanji član vodstva Petrola in donedavni predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar.
Od politikov so na pogreb prišli še nekdanji predsednik SD Igor Lukšič, pravnik slovenske delegacije v Zvezni Skupščini v Beogradu Franci Gerbec, nekdanji poslanec LDS Davorin Terčon, nekdanji poslanec DeSUS Uroš Prikl, prvak DeSUS Ljubo Jasnič, nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič in vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, ki je bil tudi edini predstavnik aktualne sestave parlamenta. Prav tako se mu je prišel poklonit nekdanji uslužbenec SDV Drago Isajlović ter nekdanji direktor kriminalistične službe Mitja Klavora – prvi znan iz afere JBTZ, drugi iz afere Depala vas. Med žalujočimi smo lahko videli še nekdanjega šefa slovenske Udbe Silva Gorenca, nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta in predsednika policijskega veteranskega združenja Sever Tomaža Časa, opazili pa smo tudi častnega konzula Jordanije Samirja Amarina.
Ostri odzivi in protest
Stranka SDS je izrazila ogorčenje in protest nad sklepom vlade, da nekdanjega šefa slovenske Službe državne varnosti Janeza Zemljariča pokopljejo z vojaškimi častmi. Kot so v SDS zapisali v sporočilu za javnost, je šlo za »grob napad vlade na pravico do človekovega dostojanstva«. Ta odločitev vlade je po mnenju SDS v temeljnem nasprotju z duhom slovenske ustave, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekovih pravic in vladavine prava. Nekdanja tajna politična policija, uradno imenovana Služba državne varnosti in v ljudskem žargonu Udba, je bila institucionalizirano nasprotje temeljnih ustavnih vrednot današnje samostojne Slovenije, so dodali. »Tako slovensko ustavno sodišče kot tudi vrhovno sodišče sta v različnih odločbah delovanje Udbe formalno prepoznali kot zločinskega,« so zapisali. Sklep vlade tako po njihovem mnenju v jedru krši temeljne pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja »posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe«. »Zloraba vojaških časti za poveličevanje šefa zločinske organizacije je ne nazadnje tudi žalitev za Slovensko vojsko, ki je nastala na temelju odpora zoper represivni jugoslovanski režim, katerega sestavni del je bila desetletja tudi Služba državne varnosti oziroma Udba,« so še dodali.
Predsednik Zbora za republiko France Cukjati pa je v pisni izjavi pogreb Zemljariča z vojaškimi častmi označil za »veliko sramoto za Slovenijo«. Vlada, ki pogrebu take osebe dodeljuje vojaške časti, po njegovem mnenju izkazuje svojo privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu in ponižujoče ignorantski odnos do vseh, ki so v totalitarnem režimu trpeli ali bili celo ob življenje.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Lojze Peterle je zapisal, da se je Slovenija odločila za samostojno demokratično državo in se s tem odpovedala totalitarnemu političnemu redu, ki je sistematično kršil človekove pravice. S tega vidika je torej odločitev vlade, da Zemljariča pokoplje z vojaškimi častmi, v nasprotju z vrednotami in načeli samostojne in demokratične republike. Ukazani poklon Slovenske vojske pa je v tem primeru po njegovem mnenju v popolnem nasprotju s poslanstvom, ki ga je imela v obrambi osamosvojitvene volje leta 1991 in pomeni njeno popolno degradacijo.
V Društvu političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja pa menijo, da pokop Zemljariča z vojaškimi častmi predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe.
