Piše: P.J.
V Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici je danes potekal pogovorni večer, na katerem je glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak gostil raziskovalca in publicista Rada Pezdirja in poslanko SDS Karmen Furman.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala. Med njimi je tudi uspešnica ekonomista Rada Pezdirja »Vzporedni mehanizem globoke države«, v kateri avtor na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo.
Poslanka SDS Karmen Furman, ki je po izobrazbi pravnica, je uvodoma povedala, da pravosodje ni takšno, kar piše v študijskih knjigah. Iz izkušenj, ki jih je pridobila kot pripravnica, je ugotovila, da pri nas obstaja država v državi s svojimi pravili. Ko ji je življenje dalo možnost, je kandidirala za poslanko v DZ, da bi lahko kaj spremenila na področju pravosodja. Furmanova je povedala, da so bili pravniki zgroženi ob zadevah Patria, Kangler ipd. To so znaki za alarm v pravosodju in je potrebna sprememba. »Vidim se v vlogi, da se na tem področju kaj spremeni in Slovenija postane pravna država, da to ne bo zgolj črka na papirju.«
V pogovoru so omenili tudi nedavno potovanje slovenskega državnega tožilca v Moskvo. Še danes ne vemo, kakšne dokumente je tam podpisal, vemo pa da moskovski tožilec danes preganja opozicijske politike.
Beseda je tekla tudi o problematiki osrednjih medijev, saj največkrat prikazujejo izkrivljeno sliko in ne poroča objektivno. Tak primer je bil glede manjkajoče diplomo vrhovnega sodnika. Zanimivo je, kako so se levi mediji odzvali. Na začetku ti sploh niso poročali, šele kasneje so se postavili v bran Branku Masleši. Tudi poročanje o nedavnem potovanju politikov v Kijev želijo nekateri izničiti, a kot pravi Furmanova, se bo ta dogodek vpisal v zgodovinske knjige. Levi mediji so prav tekmovali, kdo bo bolj oblatil ta dogodek. »Za takšno potovanje je bil potreben pogum, tako kot takrat, ko smo se osamosvajali. Vesela sem, da imamo predsednika, ki se ne skriva po bruseljskih hodnikov. Levica pa v tujini le blati Slovenijo,« je med drugim povedala poslanka SDS Furmanova.
Rado Pezdir je najprej pohvali poslanko Karmen Furman in njeno delo v preiskovani komisiji.
Svoje pričevanje pa je začel z razlago, kakšna je razlika med tajnimi obveščevalnimi službami totalitarnih režimov in demokratičnih držav. Spomnil je, da je bila Udba podrejena republiškemu sekretariatu za notranje zadeve ter neposredno ožjemu vodstvu CK ZK Slovenije, bila pa je brez prave regulacije nadzora. Naloge, ki jih je izvajala Udba pa so bile tudi likvidacije, ugrabitve, šverci, ilegalna trgovina. »Ve to je bilo delo Udbe.« Današnja Sova pa opravlja svoje delo pod nadzorom zakonodajne, sodne in izvršilne veje oblasti ter javnosti, vzpostavljene pa ima tudi notranje nadzorne mehanizme, kar je značilnost sodobno urejenih varnostno-obveščevalnih služb v demokratičnih državah. Tako Sova danes ne strelja, ne ugrablja, ne muči, ne šverca… Nekdanje tajne službe kot je bila Udba pa so bile kot ISIS in bi rekli, da so bile to mirovne ustanove.
Pezdir pove, da je bila pri nas prisotna tudi sovjetska KGB. V osemdesetih smo imeli agenta KGB, ki je bil tako uspešen, da je napredoval v podjetje, ki je nabavljalo orožje za Rdečo armado. »KGB ustanovi podjetje v Londonu, v Sloveniji ima svojo podružnico. Oseba se danes predstavlja kot nekdo, ki vzpostavlja kulturne stike,« pove Pezdir in doda, da financirajo prevode ruskega avtorja Strelkova. Ti agenti so prisotni še danes, zato Pezdir upa, da bo to prišlo na prava ušesa obveščevalcev.
Furmanova je v nadaljevanju pogovora pripovedovala, kdaj se je z Udbo srečala prvič, in sicer v opravljanju pripravništva na sodišču. »Marsikaj se krši. Takrat sem spoznala, da ne bom pri tem sodelovala.«
Pezdir je v devetdesetih letih bral Slivnikova pisanja o delovanju Casinoja Portorož. Kako pošasten sistem je bil vzpostavljen v prejšnjem režimu, pa je spoznal šele, ko je sam raziskoval arhive Udbe v Arhivu RS. »Sintagma udbomafija je bila mila.« Opisal je, kako so leta 1947 odprli podjetje Vaduz po partijskem nareku oziroma, kako je Partija s kriminalci odpirala podjetje v Luksemburgu in kako je to delovalo vse do razpada Jugoslavije. Po Pezdirjevih besedah se je tik pred osamosvojitvijo t.i. družbeni kapital preusmeril v tujino ter se v času privatizacije vrnil in pokupil vse, kar se je kupiti dalo in tako ostalo. Spomnil je na glavne igralce v zdravstvu v povezavi z udbovskim podjetjem KB 1909 in z njimi preplačanih žilnih opornic.
Furmanova je nadaljevala delo preiskovalne komisije o preplačanih žilnih opornic in sicer je sodelovala v komisiji, ki je ugotavljala nepravilnosti glede preplačanih kolčnih protez. Podjetje je vodil brat vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana, Aleš Furlana. Njegovo podjetje je končne proteze dostavljalo bolnišnici v Novi Gorici kar po do 75 odstotkov višjih cenah kot so bile te v katerikoli drugi bolnici. Kot je povedala Furmanova, so vse kolčne proteze dobavljali kar brez papirjev ter jih brez papirjev shranjevali. Harij Furlan je bil kasneje za (ne)preiskavo podjetja svojega brata tudi nagrajen.
Pezdir je pri tem omenil navezo podjetja Primex s Saftijem. »Vse prihaja iz istega miljeja.« Pezdir se je ob tem vprašal, ali je resno naključje, da Harij Furlan ni mogel najti nepravilnosti?
Beseda je tekla tudi o fantomskemu podjetju ADIT. Spomnimo. Podjetje Adit je bilo podjetje, ki uradno ni obstajalo, bilo pa je v lasti SZDL, naslednice OF, ki je ustanovila družbo po koncu druge svetovne vojne v Trstu. To podjetje je postalo pravno oblično šele v drugi polovici osemdesetih let preteklega stoletja, pred tem pa je delovalo izven regulativ, čeprav je direktor tega podjetja sedel v telesih vlade nekdanje SRS. Leta 1989 je Ljubljanska banka posodila sredstva podjetju Adit, ki je potem sredstva posredovalo na Založbo tržaškega tiska, ta družba, ki je delovala v okviru Safti, pa je sredstva prek Tržaške kreditne banke preusmerila v Luksemburg. Tu se je ustanovilo podjetje Proteus, ki je vplačalo ustanovni kapital za banko Proteus Finanz Zurich. Z vstopom Ljubljanske banke v Proteus Finanz je ta banka postala v deljeni lasti Safti in Ljubljanske banke, vse dokler ni Safti leta 1997 izstopil iz banke in je NLB celotno banko prevzela ter jo preimenovala v NLB Interfinanz. Ob tem izstopu se je luksemburški Proteus preimenoval v Vega Finanz, ki pa je postal eden glavnih lastnikov KB1909. »V tem času so tudi podjetja iz Safti prešla v KB1909, odnos med izpeljanko iz Safti in Ljubljansko banko pa se je ohranil v NLB Interfinanz Gorica, ki je bila v deljeni lasti KB1909 in NLB Interfinanz (torej NLB),« pojasni Pezdir. Kot smo že poročali, je podjetje KB1909 povezano s financiranjem ultralevičarskega tednika Mladina, ob tem pa omenili tudi direktorja družbe KB 1909 iz Gorice Borisa Perica. In kar je najosupljivejše: v poslovanje spornega podjetja Adit sta bila vpletena dva stara partijca: Milan Kučan in Danilo Türk.
V pogovoru so spomnili, da smo morali davkoplačevalci preplačati tako dobičke v zdravstvu kot tudi bančno luknjo v NLB. O NLB in pranju iranskega denarja piše Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države. Je ena najbolj strašljivih zgodb po zgodbi Casino Portorož. Kot pove Pezdir, so primer Farrkoh pri nas hitro zaprli z razlogom, da tu ni bilo nepravilnosti.
»Kar mene skrbi danes, ali slovenski bančni sistem pere denar za ruske oligarhe?« se sprašuje Pezdir.
Furmanova je spregovorila tudi o razliki med vladanjem Marjana Šarca in Janeza Janšo. Kot je povedala, smo prej poslušali veliko obljub za naše občine, v sedanjem mandatu se obljube izpolnjujejo ter se dela za ljudi. Prav tako se sprejema zakonodaja, ki je prijazna do ljudi. Pri tem gre, lahko rečemo, vračanje oblasti k prebivalstvu, ljudstvu. To priznavajo skoraj vsi župani.
Pezdir je na eno od vprašanj glede delovanja RTV Slovenija razkril, da je imela RTV Slovenija črni fond. Koprski oddelek RTV je želel prevzeti Berlusconi in ta je želel, da se črni fondi ukinejo. Ker do tega ni prišlo, Berlusconi ni vstopil v lastništvo.
In še v posmeh vsem nam: Darko Horvat, ki je veliko ime vzporednega mehanizma, danes mirno igra cricket v Angliji.
Pogovor si lahko ogledate spodaj:
