Piše: Vida Kocjan
Po predlogu rebalansa bo primanjkljaj državnega proračuna v zadnjih štirih mesecih letos znašal kar 1,7 milijarde evrov. Ob koncu leta bo primanjkljaja 2,04 milijarde evrov, od tega bo kar 83,3 odstotka vsega pridelanega v zadnjih štirih mesecih.
Iz grafa je razvidno, da se je primanjkljaj začel povečevati z nastopom Golobove koalicije (junija), vsak mesec so več porabili kot se je steklo v državni proračun. Avgusta, na primer, je bila poraba višja za 342 milijonov evrov. Zdaj pa za čas od septembra do konca decembra načrtujejo povprečno po 425 milijonov evrov minusa mesečno.
Podatki so šokantni, saj se prihodki v državni proračun ob okrevanju gospodarske aktivnosti in visoke rasti (predvsem davčnih) prihodkov izrazito povečujejo, odhodki, povezani z epidemijo, pa se znižujejo.
Pol milijarde evrov manj iz evropskih skladov
Fiskalni svet napoveduje, naj bi se rast prihodkov v zadnjih štirih mesecih leta občutno upočasnila, kar je skladno s pričakovanim umirjanjem gospodarske aktivnosti. Napovedujejo še, da je projekcija prihodkov iz EU-sredstev glede na obstoječi proračuna znižana za 500 milijonov evrov. Črpanje sredstev iz evropskih skladov je torej upočasnjeno, kar pa tako že vemo. V času te vlade so se aktivnosti na tem področju skorajda zaustavile, to zdaj potrjuje tudi Fiskalni svet.
Rekordno visoka rast tekoče porabe
Na podlagi navedenega bi se morala skupna rast porabe upočasniti, namesto tega pa smo priča enormni rasti tekoče porabe, ki bo, glede na predlog Golobovih, letos rekordno visoka predvsem zaradi predvidene izrazite krepitve v zadnjih štirih mesecih leta.
Predlog rebalansa za leto 2022 namreč implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Na to opozarja Fiskalni svet in dodaja: »Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka.
Pomanjkljivo, nerealistično, na prste, diletantsko, nesramno
Predlog rebalansa proračuna ocenjujejo kot nerealističen in dodajajo, da vlada v predlogu tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.
