Piše: Gašper Blažič
Publicist, upokojeni odvetnik in nekdanji minister Ingo Falk Pasch Wallersberg je sporočil, da je s policije dobil vabilo na razgovor in sicer kot osumljenec. Kot je navedeno v vabilo na razgovor na policijsko postajo Ljubljana Center, naj bi bil on sam osumljenec kaznivega dejanja zaradi domnevnega pisma z grozilno vsebino z dne 2. aprila letos, naslovljeno pa naj bi bilo na Eriko Žnidaršič, voditeljico TV oddaje Tarča.
»Na razgovor se bom seveda oglasil ne glede na to, da mi uradna oseba »grozilnega« pisma ni predočila in zato o njem za zdaj lahko samo ugibam,« je v svojem pisnem odzivu sporočil Pasch, ki domneva, da sta policijo verjetno vznemirila dva javna zapisa iz tega obdobja in sicer »Človek se vedno uči« in »Zdravilo za avtistično televizijo«. Kljub nevarnosti, da bi ponovna objava teh besedil pomenila tudi ponovitev kaznivih dejanj, jih avtor objavlja še enkrat, na tem mestu pa jih ponovno objavljamo tudi na našem portalu, bralke in bralci pa naj sami presodijo, ali gre res za grožnje.
»ČLOVEK SE VEDNO UČI« (Zap. št. 123)
Zlaganost v tem svetu kraljuje. Ko gledam in poslušam oddaje vsemogočne TV Slovenija, še posebej tiste, ki jih vodi prodorna novinarka Erika, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil na metode njenih – zavestnih ali ne – zgodovinskih vzornikov. Tudi Goebbels in Kardelj sta množično zavajala, razvila celo kriminalno krvavo divjo norišnico sredi svojih narodov, katerih hčere in sinovi so pred tem na svojih krilih razširjali do neba bleščečo luč umetniške svetlobe in svobode.
Res, tovarišica Erika, v letu Gospodovem 2021, res ti ne zavidam tvojih prigrabljenih plačnih dodatkov, večjih za nekaj ubogih mesečnih pokojnin za nekaj desetletij dela in plačanih prispevkov. Dodatkov, dobljenih za zahrbtne scenarije in režijo cinično pokvarjenih oddaj javnega zasmehovanja ljudi, na katerih plečih se lomi strupena komunistična ost preteklosti.
Ampak denar ni vse.
Ostalo bo to, česar se zločinski javni delavci (zlasti pa gospodarji) najbolj bojijo – SPOMIN. Lahko ga prepoveš in s kaznijo resno groziš za primer, če bi kdo kaj izustil – kot pri nas o strahotnih komunističnih moritvah med in po drugi svetovni vojni. Lahko spremeniš, zakleneš, porušiš, pozidaš in zazidaš kraje svojih grozljivih ječ, taborišč in morišč, lahko prisiliš žrtve, da se do nagega slečejo in jih s topimi in ostrimi skalam in orodji, žicami ali vrvmi neslišno moriš in pomečeš trupla v brezna, ki jih zasuješ z odpadki – pričam, še posebej morilskim slugam – katerim se um ne omrači – pa pred oči za vse življenje obesiš državno grožnjo uničenja tebe in tvojega rodu, če spregovoriš.
A pride čas, ko se iz smrtne tišine nenadoma oglasi – SPOMIN.
Erika : SPOMIN se oglaša.
In povem ti: Režija tvojih oddaj je popoln brezup. V tvoj žep kotaleči se kovanci se sredi javnosti žvenketaje sesuvajo po tleh. Tisti, ki ti danes kimajo, bodo jutri nemo in slepo šli mimo tebe. Našel se bo morda celo kdo, ki ti bo škodoželjno zarinil nož pod rebra. Takrat boš mogoče spoznala: »RESNICA NI LE BLEŠČEČA. JE NEIZPROSNA.«
»ZDRAVILO ZA AVTISTIČNO TELEVIZIJO« (Zap. št. 124)
TV Slovenija kar tekmuje s tem, na katerem področju bi javno kar najbolj očrnila sedanjo Vlado. Nedvomno je zelo občutljivo področje, ki se dotakne vsakega čutečega človeka, področje skrbi za najbolj zdravstveno prizadete otroke in njihove družine. Starši z ogromnimi težavami skrbijo za življenje teh svojih invalidnih otrok, možnost medsebojnega sporazumevanja in njihovo vključevanje v okolico, po možnosti tudi v družbo. Ampak v resnici je tudi ta v komunizmu zakoreninjena TV hiša avtistično globoko prizadeta. Nenadoma se zdaj (ko je vložena interpelacija zoper njej neljubega predsednika Vlade) javno zelo kritično opredeljuje do neurejenih razmerij na področju avtističnih otrok. Nepozornemu gledalcu kaže na brezbrižnost oblasti in s tem via facti (brez besed) podčrtuje upravičenost vložene interpelacije zoper njenega predsednika. Ta naj po več kot očitni želji te TV hiše in njenih prikritih usmerjevalcev čim prej izgine – če že ne pod zemljo, pa vsaj v dolgoleten zapor (kot se to v drugem primeru vzorčno že dogaja pri njenem velikem severno vzhodnem rdečem državnem zgledu).
Torej vse že videno.
Da je ta Vlada sedaj komaj 1 (eno) leto na oblasti in to v času resnih kriznih razmer, rdeča TV hiša seveda ZAMOLČI. Da so težavne razmere na tem socialno zelo občutljivem področju avtističnih otrok v resnici plod brezbrižnosti dveh desetletij RDEČE OBLASTI (in njenih politikov, ki hočejo sedaj po vsej sili spet na oblast), rdeča TV hiša seveda NUJNO ZAMOLČI. Rdeča TV hiša pa v okviru oddaj »Pričevalci«, seveda v »najbolj gledanih terminih« (OD POLNOČI DO ENIH ZJUTRAJ !!), predvaja oddajo o zanjo očitno prav tako moteči in nepomembni osebi – župniku v Novi Gorici (gospodu Gašperju Ludviku – op. ur: pravilno Gašperju Rudolfu, ki sedaj deluje v Goriških Brdih). Termin je bil res VZORNO izbran – tudi če je šlo samo za ponovitev te izjemne oddaje.
TV SLOVENIJA! Vaša komunistična dediščina je res pretežko breme – tudi če sedaj nekaj oddaj žrtvujete za veliko nočne praznike, iz katerih ste se še v nedavni preteklosti ironično norčevali in smo jih verniki na skrivaj praznovali doma. Za to vaše preteklo žalostno ravnanje se niste nikoli opravičili.
Kot obvezen plačnik vaše naročnine, vam obljubljam, da NE BOM MIROVAL. Ste avtistični otrok komunistične revolucije, nujno potreben učinkovitega zdravljenja. Za vaše politične spletke – kot ste jih zavržno uprizarjali v času reševanja naše države iz krempljev takratne yugo-zveri – OBSTAJA ZDRAVILO. Skušal ga bom pripraviti za vas.
Je torej naslovljence teh dveh zapisov morda vznemirilo dejstvo, da je pisec omenil »nož pod rebra« (verjetno bi bilo pravilneje »nož v hrbet«, kar je sicer uveljavljena fraza) in »zdravilo«? Morda. In domnevamo lahko, da je mainstream novinarska falanga ta dva zapisa posredovala tudi mednarodnim novinarskim organizacijam kot vzorčni primer grožnje oblastnikov »neodvisnim« novinarjem, ne da bi pojasnili, zakaj je sploh prišlo do ogorčenega odziva dela javnosti ob oddaji Tarča. Gre namreč za povsem očitno neprofesionalno delovanje javne RTV, ki svoje ravnanje opravičuje z avtonomijo, ob tem pa povsem očitno zlorablja tudi represivne organe. Medtem ko »mednarodni« prijatelji Društva novinarjev Slovenije o naši državi pišejo kot o nekakšni drugi Belorusiji, kjer novinarje zapirajo in maltretirajo, ker nasprotujejo oblasti.
