Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Leon Cizelj je eden najuglednejših strokovnjakov za jedrsko fiziko pri nas. Prepričan je, da je investicija v drugi blok Nuklearne elektrarne Krško najboljša rešitev za rastoče energetske potrebe Slovenije.
Prof. dr. Leon Cizelj je vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Je priznan in vodilni strokovnjak na področju jedrske tehnologije v državi. Poleg znanstvenoraziskovalnega dela v državi in tujini je vpet še v pedagoški proces, v jedru njegovega dela so jedrske tehnologije. Svoj izjemno široki pogled ter znanje o stanju jedrskih tehnologij in njihovega razvoja zna povezovati s geopolitičnimi strategijami, kar je pomembno za vso energetiko, posebej pa za jedrsko energetiko.
Nemci so zakon o obnovljivi energiji v letu 2004 sprejeli z napovedjo, da bodo spodbude za obnovljivo energijo vsako gospodinjstvo stale le okoli evro na mesec. In mnogi to še po 20 letih in približno 600 milijardah evrov tudi verjamejo. Realnost pa je povsem drugačna. Opozorili ste, naj bi bili t. i. visoki zeleni nemški uradniki ponarejali strokovne podlage, s katerimi so dosegli predčasno zapiranje jedrskih elektrarn. Kaj se je dogajalo?
V aprilu 2024 je nemški novinar Daniel Gräber v mesečniku Cicero objavil dosje o tem, kako so visoki uradniki nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo in varovanje podnebja prirejali strokovno dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim obratovanjem jedrskih elektrarn. Resorni minister in podkancler Habeck je namreč odločno vztrajal pri načrtovanem zapiranju zadnjih treh nemških jedrskih elektrarn konec leta 2022 oz. v prvih mesecih 2023, in sicer zato, ker naj njihovo obratovanje ne bi bilo varno. Strokovne podlage, ki jih je ministrstvo samo naročilo, pa so nedvoumno potrjevale, da bi bilo nadaljevanje obratovanja jedrskih elektrarn varno. Novinarju Gräberju sta dostop do uradne dokumentacije, ki bi po nemški zakonodaji sicer morala biti javno dostopna, omogočili šele dve sodni odredbi. Vse kaže, da so podkancler Habeck in njegovi uradniki strokovne podlage prirejali zavestno in jih poskušali pred javnostjo prikriti.
Z nadaljnjim delovanjem jedrskih elektrarn bi v Nemčiji nadomestili izpad ruskega plina, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini. Ker to zaradi vztrajanja Habecka pri prirejenih podatkih o (ne)varnosti jedrskih elektrarn ni šlo, so znova zagnali nekaj termoelektrarn in dnevnih kopov lignita.
So podobni »prijemi« mogoči tudi pri nas ali v drugih bližnjih državah?
Na žalost nemški primer ni povsem osamljen. Javne razprave in odločanje o pomembnih strateških družbenih vprašanjih, kot so npr. zdravje (in epidemije), energetika, varnost in ne nazadnje zeleni prehod, v zdajšnjih časih lahko hitro podležejo vplivu takšnih in drugačnih interesov. Ti interesi pa iz razprave in odločitev dostikrat izločijo resnico. In ko enkrat izločiš resnico, boš kasneje moral plačati visoko ceno.
Novembra bomo imeli posvetovalni referendum o graditvi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Referendum je pomemben, saj bo odločal o energetski prihodnosti države. Zdi se da JEK 2 uživa široko politično podporo, izjema je le stranka Levica. Se motimo? Se v ozadju skriva kaj, česar ne vemo? Včasih je tudi pasivnost lahko zavirajoča.
Široka podpora prihodnosti jedrske energije v Sloveniji in projektu JEK 2 jasno kaže, da se ljudje zavedajo smiselnosti in potrebnosti nove jedrske elektrarne. Slovenska vladajoča politika v glavnem pasivno stoji ob strani. Zdi se tudi, da precejšen del medijskega prostora, še posebej tisti, ki je vladajoči politiki bliže, dosti bolj poudarja mnenja nasprotnikov jedrske energije.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
