Piše: Andrej Sekulović
Dr. Márton Békés je madžarski avtor, publicist, urednik in direktor možganskega trusta. V svojih delih se posveča predvsem analizam kulturnega boja in fenomena Orbánove vlade kot tudi širšim družbenopolitičnim vprašanjem. Z njim smo se pogovarjali o kulturni hegemoniji, vlogi Srednje Evrope v današnji politični krajini in o drugih zanimivih temah.
Dr. Márton Békés je bil rojen leta 1983 na Madžarskem v kraju Szombathely. Študiral je politično znanost in zgodovino, iz katere je opravil doktorat. V letih 2009−2014 je bil urednik oddajnega programa, med letoma 2010 in 2014 pa je urejal tudi spletno stran za mlade konservativce. Od leta 2019 je direktor možganskega trusta Inštitut 21. stoletje in od leta 2018 odgovorni urednik trimesečnika Kommentár. V zadnjih desetih letih je objavil deset knjig, zadnje med njimi so Nemzeti blokk (2022, Nacionalni blok), Konzervatív forradalom (2023, Konservativna revolucija) in Nemzeti maximum (2025, Nacionalni maksimum). Poleg tega je kot soavtor sodeloval pri teh knjigah in kot urednik pri 15 knjigah.
Dr. Békés, ste direktor Inštituta 21. stoletje kot tudi odgovorni urednik nacionalkonservativnega trimesečnika Kommentár. Nam lahko predstavite inštitut in revijo?
Inštitut vodi profesor zgodovine Mária Schmidt, ki je tudi generalni direktor zelo znanega muzeja Hiša terorja v Budimpešti. V zmerno konservativnem, desnosredinskem inštitutu analiziramo sodobno madžarsko politiko, evropske procese in stanje mednarodnih odnosov našega časa. Od leta 2018 sem prav tako odgovorni urednik nacionalkonservativnega trimesečnika Kommentár, ki se včasih znajde tudi na mizi Viktorja Orbána. Misija revije je predstaviti zanimive teorije in koristne prakse za nacionalno prihodnost. Okoli magazina se je pod okriljem Tranzit-projekta razvila celotna skupnost, ki vključuje gibanje, poletni festival, oddajni program in knjižne zbirke.
Ste tudi avtor, soavtor in urednik več knjig. So bila katera od vaših del prevedena v druge jezike in kakšna vprašanja obravnavate v svojih knjigah?
Ena mojih zadnjih knjig, napisana v letu 2020, obravnava metapolitiko. V skrajšani in predelani obliki je izšla tudi v angleščini kot 57 strani dolga e-knjiga. Njen naslov je Cultural Warfare – The Theory and Practice of Cultural Power (Kulturno vojskovanje – Teorija in praksa kulturne moči). Leta 2022 sem napisal žepno knjigo o t. i. nacionalnem bloku oziroma o družbenopolitičnem sistemu, ki ta čas obstaja na Madžarskem. Izšla je tudi v Nemčiji pri Jungeuropi. Leta 2023 je bila objavljena še moja krajša knjižica o dejavnostih konservativne revolucije. Letos konec marca je izšla tudi moja nova knjiga o nacionalnem maksimumu; govori o zdajšnjem madžarskem režimu v zgodovinskem, političnem, družbenem in kulturnem kontekstu.
Pravite, da ste napisali knjigo o kulturnem vojskovanju. To je zelo pomembno vprašanje saj, kot je dejal Andrew Breitbart, politika izhaja iz kulture, slednja pa je danes močno pod vplivom liberalne levice. Kako znova iz rok levice prevzeti kulturo?
Popolnoma se strinjam z vašimi opažanji. Politika je le derivat kulture. Prav zato bodo tisti, ki osvojijo večino na področju kulture, lahko zatem osvojili večino glasov tudi na voliščih. Stari desnici je spodletelo, ker se ni ozirala na kulturo, v nasprotju z novo levico, ki je izvedla svoj dolgi »pohod skozi institucije« kulture (oddaje, komunikacije, zabavna industrija, oglaševanje, mediji, filmi). Zato moramo mi kot nova desnica izvesti svoj »dolgi pohod«. Zaradi tega je moje geslo »nazaj h kulturi«.
Če ostaneva pri kulturni vojni, kakšna je glede tega situacija na Madžarskem? Je Orbánovi vladi uspelo vzpostaviti desno kulturno hegemonijo in kako močna je še vedno levica na tem področju?
Obstoječi Orbánov sistem je najpomembnejši fenomen po spremembi režima v letih 1989/90. Zdajšnji sistem predstavlja izrazito politični režim s specifičnimi lastnostmi, kot so nacionalno demokratska ustava, pravilo večine, ekonomija, ki temelji na delu, družina kot središče države, suverenost in zaščita otrok. A potreben je naslednji korak, ki bo nova era, mogočna zgodovinska epoha. Najpomembnejše orodje za njeno uresničitev pa je kultura oziroma doseganje kulturne hegemonije. Sam sem torej gramscijanski desničar in identitarni kulturalist, saj sem mnenja, da politika in kultura tvorita zgodovino.
Kulturna hegemonija je v zahodnih družbah še vedno trdno v rokah liberalcev, zaradi česar je glavna strategija identitarne desnice metapolitika. Naloga slednje je vplivati na splošne družbene norme in kulturo zunaj parlamentov in strankarske politike ter tako ustvariti razmere, v katerih bi nacionalne in konservativne sile lahko prišle na oblast. No, Madžarska pa že ima konservativno vlado. Kako to vpliva na metapolitiko, je slednja še pomembna ali je pomembneje neposredno vplivati na odločitve vlade in tako ohranjati konservativne vrednote?
Liberalna levica je bolje izkoristila pomembnost kulture iz dveh razlogov. Prvič, zaradi komunistične preteklosti. Čeprav je prišlo do gospodarsko-politične spremembe režima, ni bilo kulturne spremembe. Drugič, desnice kulturno področje ni preveč zanimalo. A danes vidimo na Madžarskem končno dve spremembi; institucionalna struktura se že od leta 2010 spreminja tako, da država lahko sistematizira ustavno-nacionalne vrednote v kulturi, polega tega pa obstaja široka desna (konservativna, nacionalistična, populistična, suverenistična) metapolitična baza. Tako imamo sedaj državne aparate, kot tudi državljanske metapolitične iniciative. Kljub temu se moramo na Madžarskem še vedno boriti za nacionalno kulturo, saj iz tujine financirani levi liberalci vodijo proti njej kulturni boj.
Ker zagovarja domoljubje in družinske vrednote, je Madžarska v sporu z Brusljem. Slednji demonizira Madžarsko kot nekakšno desničarsko diktaturo. V resnici pa je Madžarska ena redkih članic EU, ki je prek referendumov dala svojim državljanom in državljankam možnost odločanja o migracijah in propagandi LGBT v šolah. Kako vi gledate na ta spor med Budimpešto in vodstvom Evropske unije?
Na Madžarskem imamo večinski demokratski politični sistem. Vladajoči režim temelji na ljudskem glasu in javnem mnenju. Od leta 2010 je Orbánov Fidesz zaporedno zmagal in osvojil dve tretjini sedežev v madžarskem parlamentu (v letih 2010, 2014, 2018 in 2022). Imamo »nacionalne posvete«, referendume in od leta 2012 tudi ljudsko gibanje Békemenet (Pohod za mir), ki podpira odločitve vlade in mobilizira na sto tisoče državljanov na ulicah. Bruseljski boj proti Budimpešti predstavlja le evropsko bojišče glavnega spopada 21. stoletja med globalisti in lokalisti ali internacionalisti in nacionalisti oziroma neoliberalci in populisti.
Čeprav imajo konservativne skupine v Evropskem parlamentu, kot so Orbánovi Patrioti za Evropo, veliko podporo ljudstva, vodstvo EU, ki je v rokah Evropske ljudske stranke (EPP), raje sklepa koalicije z liberalci in levičarji. Kaj menite o t. i. konservativni EPP, pa tudi o tem, ali se lahko EU kot ustanova rehabilitira ali pa bodo v prihodnosti potrebna nova zavezništva in konfederacije, ki bi bili resnično evropski?
EPP je vedno na isti liniji kot nemški krščanski demokrati (CDU/CSU), obe stranki sta danes konservativni in krščanski le po imenu, v resnici pa gre za mainstream progresivni stranki, ki sledita ukazom atlantistično globalistične elite. Sta desnosredinski glasnici federalizma EU v navezi z levičarskimi, liberalnimi in zelenimi frakcijami istega federalnega lobija. Za federaliste EU vseh odtenkov predstavljajo sedaj veliko težavo temeljne spremembe, ki se dogajajo na drugi strani Atlantskega oceana zaradi drugega Trumpovega mandata in nevihte MAGA. Veter se v Washingtonu hitro spreminja, v Bruslju pa je vse po starem. A Evropska unija sama nima dovolj moči in finančnih sredstev, da bi bila močna trdnjava unipolarnega globalističnega svetovnega reda. Patrioti, zbrani okoli Orbána, imajo priložnost, da spremenijo pravila igre v Bruslju v nekaj letih. Mislim, da ima Evropa, morda tudi EU, prihodnost, a nova perspektiva bo prišla iz naše regije, iz Srednje Evrope.
Trumpova zmaga je pretresla svetovno politiko. Orbán je njegov tesni evropski zaveznik. Kakšni so zdajšnji odnosi med dvema voditeljema in ali menite, da bo Trumpova zmaga dolgoročno dobra ali slaba za Evropo?
Trumpova zmaga je bila odgovor ameriškega ljudstva na zadnjih 30 do 35 let globalistične ere dvostrankarske administracije vojnih hujskačev in globalistov Clintona, Busha, Obame in Bidna. Gibanje MAGA je klasičen ameriški populistični upor proti obalnim elitam. Druga Trumpova administracija pa bo podobna nacionalističnemu režimu Andrewa Jacksona iz 19. stoletja doma, v mednarodnih vodah pa bo izbrala navidezno izolacionistično-protekcionistično smer, ki bo spominjala na Monroevo doktrino. »Tornado Trump« bo vplival tudi na vreme v Evropi, predvsem pa bo lahko okrepil evropske domoljube. Vendar pa smo Evropejci in ne 51. zvezna država ZDA, zaradi tega potrebujemo lastne nove perspektive, ki bodo temeljile na avtohtonem etnopluralizmu, evropski zgodovinski dediščini in kontinentalnem sodelovanju.
Zgodovina Madžarov je bogata in raznolika, od bitk proti Osmanom do odpora proti komunizmu. Kako so tovrstne zgodovinske izkušnje oblikovale madžarsko miselnost?
Zgodovina nas je utrdila, saj smo se od leta 1526 do 1989 soočali s številnimi okupacijami z juga, zahoda in tudi vzhoda (Osmani, Habsburžani, nemški nacisti in sovjetski komunisti). Spoznali smo, da imamo le eno upanje; svoj narod. Indijansko pleme Hopi, ki pripada ljudstvu Navajo iz Arizone, ima misteriozno frazo: »Mi smo tisti, na katere smo čakali.« Ta ustreza tudi mojemu narodu. Mislim, da je skupna zgodovinska izkušnja od zgodnjega srednjega veka pa do bednih desetletij komunizma skovala naše narode v brate, saj nas več stvari združuje kot deli. Moj najljubši madžarski mislec 20. stoletja László Németh je rekel, da so narodi Srednje Evrope postali »mlečni bratje«, saj so nas kljub različnim izvorom − baltskim, nemškim, madžarskim, romunskim in slovanskim − skupne izkušnje povezale. Smo domorodci te dežele, delimo skupne vrednote in imamo skupne interese. Zakaj ne bi sodelovali kot zadnjih tisoč let?
Za konec nam, prosimo, povejte, s katerimi narodi imajo Madžari najboljše odnose in kako pomembno je po vašem mnenju evropsko sodelovanje v globalnem boju proti liberalizmu in silah, ki uničujejo Evropo?
Vsi narodi v regiji so potencialni zavezniki Madžarske kot tudi potencialni medsebojni zavezniki. Zgodovinsko imamo dobre odnose z državami Višegrajske skupine, čeprav so žal zaradi vojne in negativnih posledic spremembe režima v Varšavi in Pragi vezi s Poljsko in Češko nekoliko oslabljene. Imamo pa zelo dobre prijateljske odnose s Slovaško in Srbijo. Kot srednjeevropski fanatik mislim, da moramo imeti tesnejše prijateljstvo od Jadranske obale do Črnega morja in od Baltika do Balkana, saj delimo skupni sistem vrednot, skupno kulturno dediščino, podobna zgodovinska opažanja in tudi skupne politične interese. Na žalost je večji del Zahodne Evrope v zatonu, a naša regija je polna življenja, volje do moči in veselja ob aktivizmu. Veliki romunski pisec, rojen v Transilvaniji, Emil Cioran je nekoč napisal, da »prihodnost pripada periferiji Zemlje«. V tem slogu mislim, da prihodnost Evropo pripada naši regiji. Tisti, ki živimo v Srednji Evropi, smo bili dolgo na periferiji Evrope, a v prihodnosti bomo postali njeno središče.
